
Marija Gradec: cerkev s freskami, dvorec in most čez Savinjo
Marija Gradec v občini Laško povezuje sakralno dediščino na griču nad sotočjem Savinje in Lahomnice z dvorcem na ravnini ter cestnim mostom čez Savinjo.
Cerkev nad sotočjem
Cerkev je umeščena na skalnati grič nad sotočjem Savinje in Lahomnice, obdaja pa jo ovalno obzidje z oporniki. Štiri božjepotne kapelice iz 18. stoletja so na pobočju griča.
Poznogotska cerkev je obokana in enoladijska, s petosminskim zaključkom, zvonikom in zakristijo. Register pri njej navaja gotske arhitekturne elemente ter poznogotsko-renesančno poslikavo iz leta 1526. Oprema izhaja iz 17. in 18. stoletja. Celoto datira v prvo polovico 16. stoletja oziroma interval 1505–1526, kapelice pa v 18. stoletje.
Viri: Ministrstvo za kulturo: uradni RNPD CSV, EŠD 3093, 14850 in 25376; prevzem 9. oktobra 2026 ↗
Odkritje in reševanje fresk
Laški bilten iz leta 2017 opisuje freske iz leta 1526 kot poznogotsko in zgodnjerenesančno poslikavo. Pod beležem so jih odkrili leta 1927. Med posebnostmi so grisaille poslikave oboka prezbiterija, pri katerih so slikarske podobe oblikovane z omejeno barvno lestvico. Poslikava je bila predmet predavanja konservatorja Viktorja Povšeta v Knjižnici Laško marca 2017.
Povše je v cerkvi delal med letoma 1965 in 1968. Bilten njegov poseg poveže z reševanjem poslikave pred plesnijo in vlago: pod vlažnimi freskami se je razrasel micelij, ki je ločeval slikovno plast od ometa in povzročal odpadanje barv. Restavratorsko delo je vključevalo regeneracijo slikovne plasti.
Bilten se pri razlagi poslikave sklicuje tudi na umetnostno zgodovinarko Natašo Golob. Renesančni simboli grisaillev v prezbiteriju združujejo različne motive pozemskih stvari, njihovo vsebinsko sporočilo pa Golobova povezuje z duhovnim življenjem. Ta razlaga se nanaša na marijagraško poslikavo ob oltarju in njen prehod iz gotskega v renesančni slikarski jezik.
Viri: Občina Laško: Laški bilten 61/2017, fizična in tiskana stran 30 ↗
Dvorec pod cerkvijo
Dvorec na naslovu Marija Gradec 34 stoji na ravnini pod cerkvijo, ob cesti proti Vrhu nad Laškim. Register prvo omembo dvorca postavlja v leto 1444; opisano trietažno stavbo pravokotnega tlorisa z vogalnima stolpičema pa v 17. stoletje. Njeni prvotni arhitekturni členi so delno ohranjeni.
Viri: Ministrstvo za kulturo: uradni RNPD CSV, EŠD 3093, 14850 in 25376; prevzem 9. oktobra 2026 ↗
Kozolec z letnico 1842
Kozolec pri domačiji Marija Gradec 21 stoji v vzhodnem delu naselja. Ima dve okni in kamnite podstavke, enojne podporne ročice so rezljane, brana pa gosto mrežena. Prečni tram nosi letnico 1842 in začetnici A. M. Po registrskem opisu ima kozolec dvokapno streho, prekrito s salonitkami.
Viri: Ministrstvo za kulturo: uradni RNPD CSV, EŠD 3093, 14850 in 25376; prevzem 9. oktobra 2026 ↗
Most čez Savinjo
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je promet čez novi most pri Mariji Gradcu sprostila 12. februarja 2021 ob dvanajstih. Gradnja 123 metrov dolgega mostu se je začela februarja 2019. Povezal je glavno cesto Laško–Šmarjeta na desnem bregu Savinje s cesto Laško–Breze–Šentjur na levem bregu.
Most ima eno rečno podporo, postavljeno zunaj glavnega vodotoka na prodnem nanosu v rečnem ovinku. Zgradili so tudi tri oporne in dve podporni konstrukciji ter novo trikrako semaforizirano križišče ob glavni cesti. Direkcija je projekt povezala z razbremenitvijo središča Laškega, saj je predvidela preusmeritev tovornega prometa do pivovarne in tranzita na novo povezavo. Dela so bila del nadgradnje železniške proge Zidani Most–Celje.
Pogodbena vrednost gradnje mostu je po objavi direkcije znašala 6.682.921,58 evra. Projekt nadgradnje železniške proge, v okviru katerega je bil zgrajen most, je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi Instrumenta za povezovanje Evrope.
Viri: Direkcija RS za infrastrukturo: odprtje mostu pri Mariji Gradcu, 12. februar 2021 ↗
Pot po nekdanjih trških mejah
Marija Gradec je vključena v tematsko pohodno pot B2 po nekdanjih trških mejah Laškega. Turistični opis med njenimi znamenitostmi izrecno navaja cerkev Matere božje.
Viri: STIK Laško: B2, pot po nekdanjih trških mejah Laškega ↗
Krajevni ljudski odbor po drugi svetovni vojni
Po vodniku Zgodovinskega arhiva Celje je krajevni ljudski odbor Marija Gradec deloval med letoma 1945 in 1952 ter upravno sodil v okraj Celje-okolica. Njegovo območje, opredeljeno z zakonom 14. septembra 1946, je poleg Marije Gradca zajemalo tudi več drugih naselij. Leta 1946 so mu priključili krajevni ljudski odbor Zagaj. Aprila 1952 je bil odbor ukinjen, oblast na njegovem območju pa je prevzel ljudski odbor mestne občine Laško.
Viri: Zgodovinski arhiv Celje: vodnik, SI_ZAC/0297, fizična 133, tiskana 104 ↗