Marija Reka: cerkev, stare domačije in kozolci pod Reško planino
Samotne kmetije v Mariji Reki ohranjajo različne oblike gospodarskih stavb. Občinska predstavitev naselje povezuje s potokoma Mala in Velika Reka ter cesto čez preval Vrhne.
Lega ob Mali in Veliki Reki
Marija Reka je hribovsko naselje južno od Prebolda. Občinska predstavitev ga opisuje kot kraj samotnih kmetij ob potoku Reka in njegovih pritokih. Sestavljata ga zaselka Mala in Velika Reka. Med istoimenskima potokoma se dvigata Reška planina, za katero predstavitev navaja 925 metrov, in Gradišče s 762 metri. Vijugasta cesta Prebold–Trbovlje prečka preval Vrhne na 724 metrih. V višjih legah so počitniške hiše. Občina omenja tudi manjša ležišča živega srebra ter svinčeve in antimonove rude, ki so jih deloma izkoriščali med svetovnima vojnama.
Cerkev in nekdanja šola
Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji na južnem pobočju Reške planine. Register jo opisuje kot v osnovi srednjeveško enoladijsko cerkev z zvonikom na severni strani prezbiterija. Njeno osnovno stavbno datacijo postavlja na prelom 14. in 15. stoletja. Predelave postavlja v 18. in 19. stoletje, opremo pa v 19. stoletje. Občinska predstavitev natančneje navaja obnovo in novo obokanje po požaru leta 1790 ter opremo iz prve polovice 19. stoletja. Ob cerkvi je poslopje nekdanje osnovne šole, ki je po občinskem opisu preurejeno v planinski dom. Isti vir omenja bližnje plezališče in junijsko prireditev Pod Reško planino veselo živimo; to je pripis spletni predstavitvi, ne potrjen program za prihodnje leto.
Viri: Občina Prebold: namenski opis naselja Marija Reka ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: devet poimenskih enot Marije Reke ↗
Gospodarsko poslopje Pr Ahc
Na domačiji Marija Reka 24, imenovani Pr Ahc, je registrirano gospodarsko poslopje iz leta 1868. Njegov spodnji del je kamnit, zgornji pa lesen. Daljšo fasado opasuje gank. V lesenem delu register našteva dve pisarni, kaščo in pod. Leseni deli so rezljani, simetrično dvokapno streho pa pokriva opeka. Poslopje je umeščeno jugozahodno od Velike Reke.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: devet poimenskih enot Marije Reke ↗
Dvocelična kašča Pri Vrban
Kašča na domačiji Marija Reka 64, Pri Vrban, je dvocelična. Kamniti spodnji del dopolnjuje nadgradnja iz tesanih brun, povezanih na lastovičji rep. Simetrična dvokapna streha je krita z zareznikom. Register nastanek postavlja v zadnjo četrtino 19. stoletja, lego pa jugovzhodno pod Brdi.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: devet poimenskih enot Marije Reke ↗
Kozolec Pri Narat iz leta 1892
Kozolec na domačiji Marija Reka 36, Pri Narat, ima letnico 1892 in tri okna. Masivni stebri stojijo na betonskih in kamnitih podstavkih. Brana je gosto mrežena, enojne podporne ročice so rezljane. Simetrična dvokapna streha je opečnata. Register ga umešča severovzhodno pod Malo Reko.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: devet poimenskih enot Marije Reke ↗
Sprememba kritine Pri Kregar
Pri Kregarju, na domačiji Marija Reka 41, je drug kozolec s tremi okni. Njegovi stebri stojijo na betonskih podstavkih, podporne ročice pa so dvojne in ravne. Brana je redko mrežena, stebri na zatrepu rezljani. Po registru je slamnato kritino leta 1973 zamenjala opečna. Kozolec je opisan severno nad Smreškim grabnom in južno pod Brdom.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: devet poimenskih enot Marije Reke ↗
Kozolca Pri Anžuh in Pri Kobac
Kozolec Pri Anžuh na domačiji Marija Reka 53 nosi letnico 1885. Ima dve okni, kamnite podstavke, enojne rezljane podporne ročice in gosto mreženo brano. Streha je dvokapna in opečnata. Njegova registrska lega je zahodno od Jelence. Na domačiji Marija Reka 66, Pri Kobac, je kozolec z letnico 1862. Tudi ta ima dve okni in kamnite podstavke, njegove enojne podporne ročice pa spremlja simetrična dvokapna streha, v registru opisana s salonitno kritino. Stoji južno pod Veliko Reko.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: devet poimenskih enot Marije Reke ↗
Kozolec in nekdanja sušilnica Pri Zapetrnik
Na domačiji Marija Reka 69, vzhodno od Velike Reke, sta evidentirana kozolec in sušilnica za hmelj. Kozolec s tremi okni ima letnico 1912, kamnite in betonske podstavke ter enojne polkrožne podporne ročice. Gosto mreženo brano pokriva simetrična dvokapna streha z romboidnim strešnikom. Sušilnica je pritlična pravokotna stavba brez kleti, zgrajena leta 1936. Po registru je delovala do leta 1969. Njena grobo ometana fasada je arhitekturno členjena. Na opečnati dvokapni strehi sta izzidan vhod na podstrešje in povečan dimnik.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: devet poimenskih enot Marije Reke ↗