Motovilci: vas ob Lukaju, stare domačije in društvena zgodovina
Motovilci ležijo v občini Grad na Goričkem. Občinska predstavitev in register dediščine osvetljujeta lego vasi, nekdanje kmečko življenje in stavbne posebnosti domačij.
Vas ob potoku Lukaj
Motovilci so naselje v občini Grad. Občinska predstavitev, katere besedilo je zbrala Marjanca Ferko Omahen, jih opisuje kot obcestno vas ob potoku Lukaj, z delom naselja na vzhodnem pobočju doline. Pretežni del vasi umešča v dolinico približno kilometer od občinske ceste Grad–Pertoča. Nekaj hiš je vzhodno od vasi na Velikem bregu.
Na severu vas od Dolnjih Slavečev loči križišče cest Murska Sobota–Grad in Murska Sobota–Kuzma. Lukaj se v bližini Ropoče izliva v Ledavo. Občinsko besedilo prvo omembo vasi povezuje z letom 1366 in zapisom Nedelkouch in dystrictu Waralyakurniky, ki ga razloži kot okolico Podgradja. Za leto 1499 navaja zapis Mothowylcz. To sta zgodovinska zapisa imena, ne datuma ustanovitve naselja.
Viri: Občina Grad: Motovilci, besedilo zbrala Marjanca Ferko Omahen ↗
Prebivalstvo, odhodi in kmečko življenje
Občinski zgodovinski opis za leto 1921 navaja 415 prebivalcev, za leto 1937 pa 455 prebivalcev in 89 hiš. Zaradi skromne zemlje in velike naseljenosti so ljudje odhajali drugam. Besedilo navaja izseljence in sezonske delavce v Franciji, Nemčiji, Ameriki in Slavoniji; teh količin ne predstavljamo kot današnjo sliko vasi.
Občinsko besedilo opisuje tudi poznejšo vaško infrastrukturo: gasilski dom, katoliško kapelico, evangeličanski zvonik in mrliško vežico. Navaja ulično razsvetljavo, telefonijo, kabelsko televizijo ter kanalizacijo z biološko čistilno napravo. V nekdanjem vaškem gospodarstvu izpostavi kovača, za novejše obdobje svojega nedatiranega opisa pa posebej omenja mizarstvo in zaposlovanje nekaterih prebivalcev v Avstriji ter Nemčiji. Za leto 1937 opis omenja dve trgovini in eno gostilno, medtem ko industrije ni bilo. Tri četrtine prebivalstva so bili katoličani, preostali evangeličani. Med nekdanjimi pridelki navaja pšenico, koruzo, krompir, oves, rž in krmne rastline. V sušnih letih je bolje uspevalo žito, v mokrih pa koruza in krompir. Družine so imele v povprečju po dve kravi, številčno pa je prevladovala reja prašičev. Mali kmetje so gojili tudi perutnino ter sproti prodajali piščance in jajca, s čimer so pokrivali gospodinjske izdatke.
Viri: Občina Grad: Motovilci, besedilo zbrala Marjanca Ferko Omahen ↗
Rajnarjeva, Frumnova in Babnjakova domačija
Register kulturne dediščine pri Motovilcih 12 opisuje Rajnarjevo domačijo ob lokalni cesti na severnem robu vasi. Zidana pritlična hiša je delno podkletena in pokrita z opečno streho. Ločeno gospodarsko poslopje vključuje klet in kaščo. Registrsko polje datacije jo umešča na prelom devetnajstega in dvajsetega stoletja.
Frumnova domačija pri številki 7 stoji ob cesti Dolnji Slaveči–Motovilci na severovzhodnem robu vasi. Zidani in deloma leseni deli so z gospodarskim poslopjem oblikovani v črko L. Register poudarja bogato fasadno profilacijo in originalno stavbno pohištvo. Nastanek umešča na konec devetnajstega oziroma začetek dvajsetega stoletja.
Babnjakova domačija pri številki 84 je v registru opisana kot lesena, ometana z ilovico in prebeljena. Skupaj z gospodarskimi poslopji oblikuje s treh strani zaprto dvorišče. Datirana je v zadnjo četrtino devetnajstega stoletja in je bila nekoč pokrita s slamo. Register jo umešča zahodno od stranske ceste Motovilci–Grad. Opisi zasebnih domačij ne pomenijo, da so odprte obiskovalcem.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: EŠD 9342, 23801 in 23802 ↗
Društvo Lukaj in vaško igrišče
Društvo za šport, kulturo in turizem Lukaj Motovilci je bilo po njegovi predstavitvi na občinski strani ustanovljeno 9. maja 1999. Ime je dobilo po potoku, ki teče vzdolž vasi. Pobudo so dali vaščani, ki so želeli povezati ljudi in razvijati športne, kulturne ter turistične dejavnosti. Med opisanimi nalogami so tudi družabna srečanja in akcije za urejeno okolje.
Prvi koraki društva so bili povezani z začetkom gradnje športnega igrišča. Zasnovano je bilo za šport, rekreacijo in različne prireditve društva ter domačih gasilcev. Pri gradnji so s prostovoljnim delom sodelovali aktivni člani in drugi vaščani. Predstavitev kot kulturni začetek navaja miklavževanje za vaške otroke in silvestrovanje za krajane decembra 1999. Leta 2000 je društvo v gasilskem domu gostilo Kulturno društvo Črenšovci, ki je prikazalo stare ljudske običaje. Ti podatki opisujejo začetke delovanja, ne današnjega programa prireditev.