Nova Štifta pri Sodražici: cerkev, lipe in knjižnica
Novo Štifto pri Sodražici zaznamujejo baročna cerkev in mogočne lipe, frančiškanski samostan ter knjižnica.
Brinov grič in romarski začetki
Nova Štifta pri Sodražici je majhno naselje z romarsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja. Nadškofijska predstavitev Francija Petriča povzema zapis Janeza Gregorja Dolničarja, po katerem je na Brinovem griču že leta 1483 stala Marijina kapela. Ob njej je živel puščavnik, h kateremu so prihajali ljudje.
V istem besedilu je pripoved o prikazanju kmetu Matiju Furlanu iz Sušja izrecno opredeljena kot ustno izročilo. V njem nastopata tudi oskrbnik Riglar in začasna izguba njegovega vida. Petrič opozarja, da pisni viri te pripovedi ne omenjajo.
Zidavo večje cerkve so začeli leta 1641 z dovoljenjem oglejskega patriarha. Novembra je temeljni kamen blagoslovil Frančišek Vaccano, ribniški arhidiakon in ljubljanski generalni vikar. Romarsko življenje med gradnjo dokumentira zaobljubljena slika, ki jo je leta 1645 daroval črnomaljski vikar Matija Parente. Nadškofijski opis jo navaja med podobami v prezbiteriju. Med romarskimi praznovanji posebej izpostavlja veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, ko se romarji zberejo tudi v okolici svetišča.
Viri: Nadškofija Ljubljana: Nova Štifta, Franci Petrič, Duša, le pojdi z mano ↗
Baročna celota iz 17. stoletja
Občinski spomeniški opis iz leta 2010 umešča gradnjo v obdobje 1641–1671, posvetitev pa v leto 1743. Poudarja povezavo s severnoitalijanskimi stavbnimi vzori in vpliv novoštiftarske arhitekture na poznejše baročne spomenike na Slovenskem.
Oltarji, prižnica, korne klopi in oljne slike sestavljajo bogato notranjo opremo. V odloku so obravnavani skupaj s stavbo kot celovit spomenik 17. stoletja. Med varovanimi značilnostmi prostora niso samo zidovi: vplivno območje zajema tudi gozdna in travnata pobočja vzpetine. Razglasitev je občinski svet sprejel 16. septembra 2010 na predlog ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Viri: Uradni list RS 75/2010, 4107: spomeniški opis Nove Štifte, 16. septembra 2010 ↗
Arkadni obhod in svete stopnice
Register dediščine opisuje centralno zasnovano cerkev z zunanjim arkadnim obhodom. Leta 1780 so ji prizidali svete stopnice, ki jih je poslikal A. Postl. Pred cerkvijo izpostavlja markantne lipe.
Na območju je evidentirana tudi arheološka dediščina. Jernej Pečnik je tu dokumentiral prazgodovinsko naselbino. Registrski opis poudarja, da položaj terena kljub poznejšim preoblikovanjem podpira njegove zapise, vendar so potrebne nadaljnje raziskave.
Viri: RNPD EŠD 490: cerkev Marijinega vnebovzetja ↗ · RNPD EŠD 16209: arheološko območje Marijino vnebovzetje ↗
Zvonovi iz Passaua in uta v lipi
Občinski opis podrobneje predstavi osmerokotno ladjo in kvadratni prezbiterij s porezanimi vogali. Na severni strani prezbiterija stoji zvonik, na južni nižja zakristija. Ladjo in prezbiterij prekrivata listnati kupoli. Severni del zunanjega hodnika se je moral v 18. stoletju umakniti prizidanim svetim stopnicam. Občina njihovo poslikavo pripisuje Antonu Postlu. V notranjosti so trije zlati oltarji, občina pa rezbarsko opremo in prižnico umešča v drugo polovico 17. stoletja.
Bronasti zvonovi so se vrnili leta 2001; prejšnja dva so leta 1917 odvzeli za vojne potrebe. Nove so ulili pri Pernerju v Passauu. Občinski popis navaja štiri: največji tehta 2.400 kilogramov, naslednji 1.450, preostala 1.000 in 720 kilogramov.
Posebnost okolice svetišča so štiri lipe. V največji je uta, za katero občina navaja prostor za dvajset ljudi. Prva takšna uta je bila postavljena leta 1878 in pozneje večkrat obnovljena.
Viri: Občina Sodražica: kulturne zanimivosti, namenski odsek Nova Štifta ↗
Frančiškani in samostanska knjižnica
Po lastni zgodovini frančiškanske skupnosti je cerkev v času jožefinizma in kulturnega boja ostala brez stalnega duhovnika in ji je grozilo propadanje. Okoliški prebivalci so nato poskrbeli za stalnega oskrbnika. Frančiškani za začetek svoje skrbi za svetišče navajajo leto 1914. Samostan in romarsko središče sta predstavljena na naslovu Nova Štifta 3.
Viri: Bratje frančiškani: samostan Nova Štifta in kratka zgodovina ↗
Knjižnica v nekdanjem oratoriju
Ministrstvo za kulturo je ob obisku 12. novembra 2021 opisalo tudi samostansko knjižnico. Nastala je po letu 1914 in je urejena v prostoru nekdanjega oratorija oziroma kapele. Predstojnik Marjan Cvitak je ob ogledu predstavil njeno zgodovino. Ta podatek govori o knjižni dediščini samostana; državno poročilo ne določa današnjega odpiralnega časa za obiskovalce.
Viri: Ministrstvo za kulturo: ogled knjižnice Nove Štifte, 12. novembra 2021 ↗