Nova vas nad Dragonjo: Kapelučina hiša in staro istrsko jedro
Nova vas nad Dragonjo stoji na vrhu vzpetine med dolinama Drnice na zahodu in Dragonje na jugu. V strnjenem jedru je Kapelučina hiša z etnološko zbirko, zahodni del vasi pa zaznamujejo cerkev, samostojni zvonik in obzidano pokopališče.
Hiše na vrhu vzpetine
Skozi Novo vas poteka cesta med Svetim Petrom in Šmarjami. Staro jedro je gručasto: tradicionalne domačije sestavljajo strnjene skupine, pri katerih so ohranjeni številni arhitekturni detajli. Na zahodnem koncu se iz vaškega stavbnega tkiva izloči celota cerkve, zvonika in pokopališča, postavljena na nekoliko dvignjenem, obzidanem terenu.
V osrednjem delu naselja je hiša s številko 48 del niza med vaško ulico in dvoriščem. Stavba je deloma vkopana in ozko zasnovana. Njena notranjost prikazuje skromno kmečko domačijo med obema svetovnima vojnama, zato se zgodba vasi lahko bere tudi skozi nekdanje bivalne in delovne prostore.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗
Kapelučina hiša: od oljarne do vaškega muzeja
Vaški muzej nosi ime Kapelučina hiša po zadnji gospodinji Ančki Kapeloča. V kamniti stavbi je etnološka zbirka predmetov, ki so jih uporabljali pri kmečkem življenju. Osebno hišno ime tako spremlja predmete nekdanjega vsakdana.
V kleti hiše je bila najprej oljarna, nato hlev. Zgornji dve nadstropji sta bili stanovanjski. Razporeditev povezuje pridelavo in rejo z bivanjem pod isto streho. Domačija ohranja razmerje med skromnim prostorom in več nalogami hiše.
Predstavitev podeželske poti Novo vas povezuje tudi s česnom in blitvo, pridelkoma tukajšnjih kmetov. Kapelučina hiša na številki 48 je vključena kot postaja, kjer se obiskovalci seznanijo z etnološko zbirko in nekdanjim domačim življenjem.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Turistično združenje Portorož: Kapelučina hiša v predstavitvi istrskih vasi ↗ · VisitKoper: Pot zakladov podeželja, razdelek Nova vas ↗
Cerkev in samostojni zvonik
Cerkev Rožnovenske Matere božje je prvič omenjena leta 1580. Enoladijsko stavbo s preprosto fasado so predelali leta 1763 in še ob koncu 19. stoletja, ko so zgradili samostojno stoječi zvonik. Obzidano pokopališče jo obdaja in skupaj z njo oblikuje prepoznaven zahodni rob vasi.
Na severovzhodnem koncu vasi, ob cesti proti Padni, stoji spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Oblikovan je kot štiristrana piramida iz sivobelega istrskega kamna, dvignjena na stopničast podstavek. Tudi ta krajevni poudarek je umeščen ob povezavo proti sosednjemu naselju.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗