Pernice: Kmečka godba, sv. Simon in Juda ter stare domačije
Pernice prepoznamo po jedru okoli župnijske cerkve, dolgi tradiciji Kmečke godbe in domačijah z lesenimi gospodarskimi stavbami.
Središče okoli cerkve in starega župnišča
Prepoznavno jedro Pernic sestavljajo cerkev sv. Simona in Jude, obzidano pokopališče, župnišče in spomenik narodnoosvobodilnemu boju.
Župnišče je mogočna pritlična stavba iz kamna, pokrita s strmo šotorasto streho iz skodel. Po registru je bilo najverjetneje zgrajeno pred letom 1787. Ohranjeni so tlorisna zasnova, oboki v kleti, veži in kuhinji ter izvirno stavbno pohištvo. Ob stavbi register navaja ruševine gospodarskega poslopja.
Viri: RNPD EŠD 14159: župnijsko središče Pernice ↗ · RNPD EŠD 28728: župnišče na Pernicah ↗
Poznogotska zunanjščina in baročni oltarji
Cerkev sv. Simona in Jude je prvič omenjena leta 1368. Občinska predstavitev navaja poškodovanje med turškim vpadom leta 1494 in obnovo leta 1510, s katero je dobila poznogotski videz. Pred zahodno fasado stoji prizmatičen zvonik, ki ohranja poznogotske zvonove line.
Na vzhodu ladja pod skupno streho prehaja v večstrano zaključen prezbiterij. Njegove vogalnike zaznamuje baročna poslikava. Notranjščina ni enotno obokana: ladja ima raven strop, nižji prezbiterij pa križni obok in obokan zaključek. Oba dela povezuje polkrožno sklenjen slavolok.
Baročno opremo sestavljajo glavni in dva stranska oltarja. Obzidano pokopališče cerkev neposredno obdaja, župnišče z gospodarskim delom pa stoji nekoliko niže. Občinski opis tako povezuje arhitekturo same cerkve z razporeditvijo celotnega cerkvenega kompleksa.
Kmečka godba in prelomni leti 1974 ter 1975
Kmečka godba Pernice je leta 2023 ob 120-letnici v glasilu Mučan predstavila svojo pot od zgodnjih vaških nastopov do koncertnega orkestra. Za zgodovinsko izhodišče navaja leto 1903, ko je osem godbenikov igralo na poroki na Pernicah. Omenja tudi starejše muziciranje na porokah, zabavah in cerkvenih prireditvah.
Med obema vojnama so se domačim glasbenikom pridružili godbeniki s Sv. Primoža, Sv. Jerneja in Treh Kraljev. Po povojnih težavah je nov organizacijski zagon dal Simon Štruc, ki je leta 1974 znova zbral skupino in organiziral vaje. Leta 1975 je godba dobila prve uniforme in ime Kmečka godba Pernice.
Vodenje je prevzel trobentar Adi Smolar starejši, član ansambla Fantje treh dolin. V godbi je igral tudi njegov sin, kantavtor Adi Smolar. Leta 1987 je dirigentsko palico prevzel Sandi Pungartnik. Jubilejni zapis med gostovanji navaja Majenco pri Trstu, festival v Pulju, Novosadski sejem in festival v Schladmingu.
Viri: Mučan 41, junij 2023: Prehojenih 120 let, strani 32–33 ↗
Kašča s prešo in Modrejeva kajža
Pri Zgornjem Reberniku je ohranjena lesena, cimprana in podkletena kašča. Pod podaljškom strme skodlaste strehe na zadnji strani stojita klasična preša in ročni mlin za sadje na kamne. Register opozarja, da so objekt pozneje prilagodili bivanju in ga deloma zakrili z montažnimi prizidki.
Modrejeva kajža je preužitkarska hiša, pravokotno postavljena v pobočje. Nad kamnitim kletnim delom stoji cimprana lesena konstrukcija. Pod podaljšano streho je stara preša; v kleti je raven lesen strop.
Viri: RNPD EŠD 24210: kašča pri Zgornjem Reberniku ↗ · RNPD EŠD 28718: Modrejeva kajža ↗
Obromova kapelica in njene nove poslikave
Muzejski popis Obromovo kapelico pri domačiji Pernice 7 datira v leto 1826 in navaja obnovo leta 2000. Masivno kamnito stavbo pokriva dvokapna streha s čopom in leseno kritino. Na zahodni, severni in južni strani ima poslikane niše.
Po opisu so ob obnovi nastale nove poslikave. Med predstavljenimi motivi so Jezusovo trpljenje, angel, sv. Jakob in sv. Marjeta, v notranjosti pa kip Marije z Jezusom. Popis izročilo o nastanku povezuje z oddaljenostjo domačije od cerkve, vendar namen postavitve izrecno označuje kot ne povsem znan.
Viri: Koroški pokrajinski muzej: Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta, strani 19 in 47 ↗
Grobišče žrtev spopada na Mlakah
Med nekdanjo šolo, cerkvijo in pokopališčem je grobišče borcev Lackovega odreda. Muzejski pregled ga povezuje s spopadom pri Škorjančevi domačiji na Mlakah 7. marca 1945. Med žrtvami so bili partizani in štirje člani domače družine. Pokopani so bili na Pernicah.
Grobišče označuje kamnit obelisk z dvema napisnima ploščama. Do njega vodijo stopnice; ureditev je opisana kot ograjen spominski prostor.
Viri: Koroški pokrajinski muzej: Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta, strani 19 in 47 ↗