Podzemelj: Kučar in pot ob Kolpi
Podzemelj povezuje Kučar, Kolpo in cerkev sv. Martina z bogato arheološko zgodovino.
Belokranjski kraj med Kučarjem in Kolpo
Podzemelj je belokranjski kraj v občini Metlika pod osamelcem Kučar, blizu reke Kolpe. Je tudi središče istoimenske krajevne skupnosti. Ta poleg Podzemlja obsega še Boginjo vas, Boršt, Grm pri Podzemlju, Kapljišče, Mlake, Otok, Prilozje, Primostek, Škrilje in Zemelj. To so samostojna naselja, ne deli ene same vasi.
Viri: Občina Metlika: odprtje prenovljene Učne poti Kučar–Kolpa, 18. junija 2022 ↗ · Občina Metlika: naselja po krajevnih skupnostih ↗
Pezdirčeva njiva in več kot 180 grobov
Podzemelj je eno osrednjih železnodobnih središč dolenjske halštatske kulture. Novejše raziskave Pezdirčeve njive so odprle pogled v življenje skupnosti pod Kučarjem. Grobišče leži na severozahodnem pobočju pod prazgodovinsko utrjeno naselbino. Po avtorski predstavitvi monografije Lucije Grahek se pokopi začnejo v 5. stoletju pred našim štetjem in neprekinjeno trajajo do začetka 1. stoletja pred našim štetjem.
Raziskave sta vodila Otmar Kovač in Lucija Grahek. Publikacija podrobno obravnava več kot 180 grobov z bogatimi pridatki. Poleg načina pokopa analizira nošo, orožje, lončenino in nakit. Predmeti so predstavljeni na 85 tabelah, dodan je načrt osrednjega dela grobišča.
Pri razlagi so sodelovale različne stroke: preiskovali so tla in geoarheološke sledi, kovinske predmete, ohranjene tkanine, rastlinske ostanke, kamnite najdbe in jantar. S tem raziskava povezuje starejše halštatske in mlajše viniške grobove v širšo zgodbo Bele krajine.
Kaj o Kučarju hranijo v muzeju
Izvirne najdbe s Kučarja so predstavljene tudi v Belokranjskem muzeju v Metliki. Njegova arheološka zbirka je del stalne razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij. Muzej je v prvih petindvajsetih letih delovanja opravljal tudi spomeniškovarstveno službo in sodeloval pri izkopavanjih na Kučarju.
Med objavljenimi predmeti je bronasta sekira iz obdobja med 12. in 9. stoletjem pred našim štetjem. Njeno ustje in telo krasijo izbočena rebra. Drugačen čas predstavlja srebrn obesek v obliki križa iz 5. stoletja. Ima razširjene krake, obrobni niz iztolčenih pik ter zanko iz srebrne žice v obliki črke S.
Viri: Belokranjski muzej Metlika: lastna predstavitev arheološke zbirke ↗
Sveti Martin in spomenik NOB
Srednjeveška cerkev sv. Martina je v registru dokumentirana z omembo iz leta 1279. V 18. stoletju je doživela temeljito baročno predelavo. Neobaročno oltarno opremo iz leta 1889 je izdelal I. Pintar iz Semiča.
Podzemeljski spomenik NOB je delo Nika Zupančiča iz leta 1965. Sestavlja ga sedemstrana prizma iz sivobelega gradaškega marmorja s posvetilom in imeni padlih, postavljena v manjši urejeni park.
Na Kučarju register opisuje železnodobno gradišče z gomilnimi in planimi grobišči, v poznoantičnem obdobju pa zgodnjekrščansko središče. To je imelo dve cerkvi, krstilnico in veliko bivalno stavbo. Register med načini pokopa razlikuje žgane in skeletne pokope. Arheološki register ločeno vodi tudi nižinsko naselbino Podzemelj. Opredeljuje jo kot prazgodovinsko in rimskodobno poselitev, verjetno povezano z najdiščem na Kučarju. Tako kraj ni pomemben samo zaradi vrha, temveč tudi zaradi poselitvenih sledov v ravnini pod njim.
Viri: RNPD EŠD 552: arheološko najdišče Podzemelj ↗ · RNPD EŠD 2121: cerkev sv. Martina ↗ · RNPD EŠD 11226: spomenik NOB v Podzemlju ↗ · RNPD EŠD11118: arheološko najdišče Kučar ↗
Krožna učna pot Kučar–Kolpa
Za spoznavanje kraja in neposredne okolice je urejena 3,3 kilometra dolga krožna učna pot Kučar–Kolpa. Po občinski predstavitvi se začne pri kampu, vodi mimo cerkve sv. Martina na Kučar, nato proti sosednjemu Zemlju in pod tamkajšnjo cerkvijo sv. Helene nazaj k izhodišču.
Prvotna zasnova Milene Pavlovič je iz leta 2008. Prenovljeno pot so odprli 17. junija 2022; pri lovskem domu so postavili bronasto maketo Kučarja in okolice, veliko 0,8 krat 1,5 metra. Ob poti se obiskovalec seznani tudi z obvodnimi habitati, belo štorkljo ter pomenom ohranjanja suhih in vlažnih travnikov.
Viri: Občina Metlika: odprtje prenovljene Učne poti Kučar–Kolpa, 18. junija 2022 ↗
Nogometna skupnost NK Kolpa
Športno življenje predstavlja tudi NK Kolpa s sedežem na naslovu Podzemelj 4. V lastnem jubilejnem zapisu klub navaja ustanovni sestanek 10. junija 1990. Razvil se je iz začetkov s člansko ekipo v organizacijo z več mlajšimi selekcijami in veterani. Prepoznavni barvi dresov sta rumena in zelena.
Zgodovinski pregled beleži uvrstitev članske ekipe v tretjo slovensko ligo po sezoni 2013/14. Jubilejni zapis iz leta 2020 pa opisuje naslov prvaka regionalne ljubljanske lige v sezoni 2019/20, ki je bila zaradi epidemije predčasno zaključena. To sta datirana športna dosežka, ne opis današnjega ligaškega položaja.
Viri: ŠD NK Kolpa: lastna predstavitev kluba ↗ · ŠD NK Kolpa: lastni zapis ob 30-letnici, 2020 ↗