Predmeja: Gora, gozdarska dediščina in poti pod Golaki
Predmeja v občini Ajdovščina leži na Gori ob Trnovskem gozdu. Njeno zgodovino zaznamujejo gozdarstvo, Edmund Čibej, starosvetno smučanje in krajevna društva; pod Golaki stoji Iztokova koča.
Predmeja na Gori
Predmeja je naselje v občini Ajdovščina na Gori, visoki kraški planoti Trnovskega gozda med Čavnom in Nanosom. Občinska predstavitev večino domačij na planoti umešča med 800 in 1000 metrov nadmorske višine. Hiše so razpršene med kraškimi travniki in segajo do roba gozda. Domačini gozdu pravijo meja, občinski opis pa s tem izrazom razlaga tudi krajevno ime Predmeja: lega pred gozdom.
V občinskem opisu so kot predmejski zaselki našteti Rupa, Tiha dolina, Polanci, V Grapi, Na Hribu, Dolina, Štumbro in Podkaplice. Območje krajevne skupnosti zajema tudi Golake. Mali Golak z višino 1495 metrov je v predstavitvi naveden kot najvišja točka občine Ajdovščina. Iztokova koča stoji pod Golaki, ki so eno izmed planinskih izhodišč tega dela Trnovskega gozda.
Viri: Občina Ajdovščina – predstavitev krajevne skupnosti Predmeja ↗
Naselitev in kamniti zidki
Občinski zgodovinski pregled začetek naseljevanja Gore umešča v zgodnje sedemnajsto stoletje. Povezuje ga s kriškimi grofi, ki so poslali oglednike ocenit možnosti izkoriščanja gozda in divjadi. Po ugodnih vesteh so spodbujali stalno naselitev območja. Najemniki so si zemljiške parcele ogradili s kamenjem z gorjanskih travnikov. Nastali kamniti zidki oziroma grublje so ostali del podobe pokrajine.
Na Gori so se po občinskem opisu nekoč pasli govedo, ovce in koze. Zemljišče za vrtnine je bilo treba očistiti kamenja. Med nekdanjimi dejavnostmi pregled omenja tudi gojenje lanu in izdelovanje platna. Ob tem ljudsko gradivo in pripovedi o Gori povezuje s Francetom Černigojem, učiteljem, pisateljem, pesnikom in zapisovalcem izročila. Njegova knjiga Znamenja na Gori obravnava spomenike in druga krajevna znamenja.
Občinski opis ob nekdanji živinoreji navaja tudi ohranjeno predelavo mleka na posameznih gorjanskih kmetijah: kozji in kravji sir ter skuto. Pridelavo vrtnin povezuje s skopo zemljo, ki so jo kmetje pred uporabo očistili kamenja. Predstavitev razlikuje te preostale kmetijske dejavnosti od nekdanjih lanenih polj, ki jih na Gori ni več. Ob prikazu pašne živine občinska stran poimenuje tudi kal za njeno napajanje.
Viri: Občina Ajdovščina – predstavitev krajevne skupnosti Predmeja ↗
Vodnjaki in spomenik vodi
Pomanjkanje pomembnejšega vira pitne vode na planoti je v občinskem opisu posebej poudarjeno. Hiše so imele lastne vodnjake za zbiranje vode, prebivalci pa so jo hodili iskat tudi k Skukovi vodi tik pod robom Gore. Pregled gradnjo vodovoda povezuje z več državnimi obdobji: Avstro-Ogrsko in Italijo za potrebe vojakov, nato Jugoslavijo ter dokončno uspešno oskrbo v Sloveniji.
Na Predmeji stoji spomenik vodi, delo Marka Pogačnika. Občinska predstavitev ga umešča blizu obeležja Jožefu Resslu pri gozdarski hiši. Ressla predstavi kot izumitelja ladijskega vijaka, v krajevnem okolju pa posebej kot gozdarja. Pripisuje mu trasiranje prve ceste od Slokarjev skozi Mačji kot in naprej v Trnovski gozd.
Viri: Občina Ajdovščina – predstavitev krajevne skupnosti Predmeja ↗
Edmund Čibej in Tiha dolina
Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Gora je po občinski predstavitvi nastalo predvsem zaradi ohranjanja starosvetnega smučanja in naravnih vrednot. Tradicijo smučanja na Gori opis povezuje z Edmundom Čibejem. Njegov spomenik stoji v Športnem parku Tiha dolina, kjer ima društvo tudi svoj sedež.
Občinski pregled v parku navaja društvene prostore, igrišči za košarko in nogomet ter velik pokrit prireditveni šotor. Med krajevnimi društvi predstavi tudi Društvo podeželskih žena Predmeja s pevsko skupino, ki ohranja izvirno ljudsko pesem. Na območju delujeta še lovski družini Kozja stena in Trnovski gozd. Dejavnosti teh društev so v viru opisane v okviru krajevne skupnosti Predmeja.
Viri: Občina Ajdovščina – predstavitev krajevne skupnosti Predmeja ↗
Učitelj na Dolu-Predmeji in začetki smučanja
Biografski prispevek Marijana Breclja v Slovenski biografiji navaja, da je Edmund Čibej na Dolu-Predmeji poučeval od leta 1884 do upokojitve leta 1913. Predčasno upokojitev povezuje s prevzemom domačije po očetovi smrti in z boleznijo. Njegovo dolgo bivanje na Trnovski planoti opisuje kot podlago za pedagoško, naravoslovno in planinsko dejavnost. Med njegove krajevne pobude uvršča tudi organiziranje čipkarske šole na Dolu.
Prispevek začetke uporabe smuči povezuje z letoma 1888 ali 1889. Čibej je po oglasu v dunajskem Weltblattu naročil prvi par iz norveške Kristjanije, današnjega Osla. Smučati je začel skupaj z gozdarskim oskrbnikom na Dolu Josipom Jarischem. Sprva so smuči služile predvsem hitrejšemu gibanju po snegu, nato sta njihovo uporabo širila med domačini. Biografija ga opredeljuje previdno kot prvega ali enega izmed prvih uporabnikov smuči pri nas.
Čibej je sodeloval tudi pri raziskovanju narave. Po biografskem zapisu je pomagal Franu Erjavcu pri preučevanju čavenskega rastlinstva, leta 1903 pa je bil imenovan v komisijo za raziskovanje Trnovske planote. Ta je preučevala zemljo, kamnine, rudnine, rastlinstvo, vode in živali. Iz tega obdobja prispevek izpeljuje njegove prirodoslovne zbirke. Njegov spis o gozdarjih Trnovsko-idrijskega gozda je Pavel Plesničar priredil za objavo.
Med Čibejevimi prometnimi pobudami biografija navaja zavzemanje za gradnjo ceste Predmeja–Slokarji v letih 1892–1897. Leta 1903 je sodeloval pri ustanovitvi ajdovske podružnice Slovenskega planinskega društva in postal njen prvi podpredsednik. Ob petdesetletnici društvenega delovanja leta 1953 je bil imenovan za častnega člana. O Trnovski planoti in treh razgledih v gozdu je pisal tudi v Planinskem vestniku leta 1906.
Pri komisiji za raziskovanje Trnovske planote biografija poimenuje tudi njene druge člane: dr. Kossmata, ravnatelja dunajskega državnega muzeja, dr. Jana Lega, ravnatelja praškega državnega muzeja, in geologa profesorja Seidla iz Gorice. Čibejev gozdarski prispevek nosi naslov Profili zelene bratovščine iz Trnovsko-idrijskega gozda. Zapis izrecno omenja njegovo dopisovanje v Planinski vestnik in Lovca ter amatersko rezbarjenje. Po vrnitvi na domačijo v Slokarjih pri Lokavcu je v zadnjih letih pisal spomine in urejal domačo muzejsko zbirko. Biografski kraj rojstva in smrti je Lokavec, ne Predmeja; oba datuma sta 15. marec 1861 oziroma 9. januar 1954.
Viri: ZRC SAZU – Marijan Brecelj, Edmund Čibej, izvirni biografski prispevek 1976 ↗
Spominski park in Mati Gora
Na drugo svetovno vojno na Predmeji spominjata grobnica padlih borcev partizanskih enot in spominski park. Ločeno od vojnega spomina je ob štiristoletnici poselitve Gore leta 2001 nastal spomenik materi Gorjanki.
Ob isti obletnici je izšel zbornik Mati Gora. Občinska predstavitev navaja več kot štirideset avtorjev, ki so v njem obravnavali deželo z različnih vidikov.
Viri: Občina Ajdovščina – predstavitev krajevne skupnosti Predmeja ↗
Bošnarjevo brezno in širše kraško okolje
Med jamskimi pojavi občinski pregled neposredno na Predmejo umešča Bošnarjevo brezno. Opisuje tri vhode in naravni most nad širokim žrelom. Z breznom povezuje ljudsko pravljico o Spaki Kulaki.
Za širši Trnovski gozd občinski opis našteva več kot dvesto jam, pretežno nekaj deset metrov globokih brezen. Omenja tudi ledenice, iz katerih so nekoč pridobivali led. Velika ledena jama v Paradni, Ledenica na Dolu in Bela griža 1 so v predstavitvi del širšega gozdnega oziroma kraškega območja; niso zato samodejno poimenovane kot objekti uradnega naselja Predmeja.
Viri: Občina Ajdovščina – predstavitev krajevne skupnosti Predmeja ↗
Rob, Golaki in dostopi z doline
Planota se prek Roba strmo spušča v Vipavsko dolino. Občinska predstavitev po Robu opisuje označeno pešpot s pojasnili naravnih in kulturnih posebnosti. Tod poteka tudi Slovenska planinska pot, označena z markacijami s številko ena. Predmejo predstavi kot izhodišče za vzpon na Mali Golak, za pot proti Čavnu in za hojo po Robu.
V širšem območju Gore sta navedeni tematski poti Pot po Dolu gor in dol ter Pot po Angelski Gori. Občinski opis ju predstavlja kot označeni poti z opisi večjih znamenitosti. Pot od izvira Hublja do Otliškega okna ter vzletišče Kovk sodita v širši opis dejavnosti na Gori. Teh točk ne umeščamo brez dodatnega dokaza v uradno naselje Predmeja.
V slikovnem pripisu občinske strani je opisan cestni dostop skozi Lokavec, pri katerem cesta tik pod vrhom vodi skozi ročno sklesane tunele. Ob vhodu na Predmejo s te smeri stran predstavi tudi kapelico. Za kolesarjenje omenja povezave po gozdnih poteh proti Trnovemu, Vojskemu in Zadlogu ter vzpon na Čaven.
Občinska predstavitev v opisu hoje po Robu posebej imenuje Orlovco kot najvišjo steno v pobočju Gore. Med razglediščema tega širšega območja izpostavlja Dolski in Otliški maj. Planinske vzpone na Golak in Čaven navaja ločeno od tematskih poti z razlagami znamenitosti. Cestno povezavo skozi Lokavec spremlja opis tunelov, medtem ko povezave s Trnovim, Vojskim in Zadlogom predstavi v okviru kolesarjenja po gozdnih poteh.
Viri: Občina Ajdovščina – predstavitev krajevne skupnosti Predmeja ↗
Iztokova koča: lega, ime in gradnja
Upravljavec Iztokovo kočo umešča sredi gozda malo nad gozdno cesto čez preval Strgarija. Stoji na jugozahodni strani Malega Golaka. Zgradilo jo je Planinsko društvo Ajdovščina in jo odprlo 10. septembra 1950. Ime je dobila po Ivanu Turšiču – Iztoku, rojenem leta 1922 in umrlem leta 1944, komandantu tridesete divizije Narodnoosvobodilne vojske Slovenije, ki je padel med nemško ofenzivo v bližini Lokev.
Leta 2017 so kočo po upravljavčevem opisu drugič povečali, takrat z dograditvijo sanitarne enote s tušem. Predstavitev navaja ogrevanje gostinskega prostora s pečjo in oskrbo z vodo kapnico. Sanitarije ter tuš so v ločenem prostoru s posebnim vhodom. Pri skupnem ležišču upravljavec priporoča lastno posteljnino. Objavljeni opis vsebuje petindvajset gostinskih sedežev in enajst skupnih ležišč; to je podatek upravljavčeve predstavitve, ne potrditev prostih mest za posamezen obisk.
Viri: Planinsko društvo Ajdovščina – Iztokova koča pod Golaki ↗
Skrbnik koče in poti v širšem območju
Planinsko društvo Ajdovščina na svojem spletišču navaja ustanovitev leta 1903. Kot eno od stalnih nalog predstavi urejanje, obnavljanje in dograjevanje Iztokove koče pod Golaki ter Koče Antona Bavčerja na Čavnu. Med društvenimi odseki sta markacijski odsek in odsek za varstvo gorske narave.
Markacijski odsek opisuje čiščenje, vzdrževanje in označevanje poti, katerih skrbnik je društvo. Uporablja Knafelčevo markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ter usmerjevalne table in dodatne označbe. Po lastni predstavitvi ureja več kot sto kilometrov poti prek Čavna in Golakov do Cola.
Viri: Planinsko društvo Ajdovščina – društvo in markacijski odsek ↗
Poimenski turistični in planinski naslovi
Uradni turistični katalog Vipavske doline Iztokovo kočo pod Golaki navaja z naslovom Predmeja 150. Ločeno predstavi Planinsko kočo Edmunda Čibeja na naslovu Predmeja 35a. V istem katalogu je Koča Antona Bavčerja na Čavnu naslovljena Stomaž 87, Taborniški dom pa Kovk 13. Naslovi zato omogočajo razlikovanje med predmejskima kočama in drugimi nastanitvenimi oziroma planinskimi objekti širšega območja.
Na drugih straneh istega kataloga so Apartmaji Velikonja navedeni na naslovu Predmeja 83a. Žonta apartma in postajališče za avtodome sta predstavljena na naslovu Predmeja 18.
Viri: Vipavska dolina – turistični katalog, fizične strani 13, 14 in 17 ↗
Društveno zbiranje dediščine in športni park na Rupi
Društvo Gora svojo ustanovitev datira na 13. januar 1996. Za povod navaja obletnico smučarske tekme iz leta 1895, ko so se udeleženci, predvsem gozdarji, s Predmeje povzpeli proti Golaku in nato spustili nazaj. Skupina Edmunda Čibeja je oživljala staro smučarsko opremo tudi na prireditvah Zlata lisica v Mariboru, Vitranc v Kranjski Gori in v Planici.
Društveni pregled poleg smučanja opisuje popis etnoloških predmetov na Gori. Razstavo o Gori med prvo svetovno vojno so pripravili na Predmeji in Sveti Gori ter jo dopolnili z videokaseto. Druga videokaseta je obravnavala pokrajino in prebivalce. Nastal je tudi časopis Gora. Za krožno učno Pot po Dolu gor in dol so pripravili vodnik. Pregled med Černigojevimi knjigami posebej našteva Mož in Čemerika, Znamenje na Gori ter Javorov hudič.
Konec leta 2003 se je društvu pridružil Smučarski klub Predmeja, katerega delovanje pod različnimi imeni predstavitev spremlja od leta 1957. Nekdanji klubski člani so nadaljevali delo v nordijski sekciji. Med letoma 2004 in 2008 so na Rupi uredili manjše nogometno igrišče, smučarski skakalnici velikosti petnajst in osemnajst metrov, društvene prostore ter prireditveni šotor. Lastni pregled med tradicionalnima pohodoma poimenuje februarski Zimski pohod na Golak in septembrski Pohod po Gori gor in dol.
Viri: Društvo Gora – lastna zgodovinska predstavitev društva ↗