Ročinj: gručasta vas, sv. Andrej, muzejska zbirka in drevesni park
Gručasta vas na terasastem pobočju
Ročinj je naselje v občini Kanal. Gručasta vas leži na terasastem pobočju severno nad regionalno cesto Kanal–Tolmin. Register dediščine opisuje starejše stavbne zasnove, prenovo po prvi svetovni vojni in poznejše spremembe. Župnijska cerkev sv. Andreja je prepoznana kot dominanta naselja.
Južno od vaškega jedra, ob glavni cesti proti Tolminu, stoji kmečki dvorec Ročinj 6, imenovan tudi Pri Martinu oziroma Pri Grozdu. Pravokotna enonadstropna stavba z mezzaninom ima štirikapno korčno streho. Glavna fasada je petosna, v njeni osrednji osi pa je polkrožni portal z letnico 1884 in balkonom nad njim.
Sv. Andrej in znamenje pri pokopališču
Cerkev sv. Andreja na severovzhodnem robu vasi je bila zgrajena leta 1727 na mestu starejše in posvečena leta 1742. Sestavljajo jo ravno zaključen prezbiterij, širša pravokotna ladja in zvonik, ki stoji samostojno ob zahodni steni prezbiterija. Ohranjena je baročna oprema. Med prvo svetovno vojno je bila cerkev poškodovana.
Vzhodno pred vaškim pokopališčem stoji zidano slopno znamenje s skrilnato dvokapno streho. Na fasadi je vrezana letnica 1628. Vse štiri stene imajo niše z ostanki fresk iz sedemnajstega stoletja. Registrski opis izrecno navaja obnovo leta 2006; znamenje ima status spomenika lokalnega pomena.
Sv. Pavel nad vasjo in obcestna spomenika
Severozahodno nad Ročinjem stoji cerkev sv. Pavla. Gotsko stavbo sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij, pravokotna ladja in lopa. Zvonik je prislonjen ob južno steno prezbiterija. Pred cerkvijo je baročna kamnita skupina Križanja, ki predstavlja zadnjo postajo nekdanje romarske poti.
Zahodno pred vasjo, ob regionalni cesti Kanal–Tolmin, je slopno znamenje iz prve četrtine dvajsetega stoletja. Njegova glavna fasada je obložena s pravokotnimi klesanimi kamni. Spodnjo in zgornjo nišo ločuje kamnita polica, v zgornji pa je slika na pločevino, po registru verjetno podoba sv. Trojice.
V južnem delu naselja, južno ob cesti Nova Gorica–Tolmin, je spomenik padlim vaščanom v drugi svetovni vojni. Oblika spomenika simbolizira Triglav. Urejeni prostor z zadnje strani omejuje saniran zid z napisno ploščo. Register navaja avtorja I. Simčiča in letnico 1981.
Dve neraziskani arheološki območji
Na območju vaškega pokopališča jugozahodno od vasi register domneva rimskodobno grobišče. Domneva temelji na slučajno odkriti obokani grobnici, ki je bila ob odkritju uničena. Najdišče je označeno kot neraziskano.
Jugovzhodno od vasi, na pomolu terase reke Soče, leži arheološko območje Na Hracu. Na strateško zavarovani legi se domneva poznoantična ali zgodnjesrednjeveška utrjena naselbina refugijskega značaja. Register kot podporo domnevi navaja ledinsko ime in obliko terena, območje pa označuje kot neraziskano.
Zbirka Aljoše Gerbca v nekdanjih prostorih KS
Muzejska zbirka Aljoše Gerbca je v nekdanjih prostorih krajevne skupnosti na naslovu Ročinj 93. Primarni turistični opis navaja vojaške in etnološke predmete, zbrane v Ročinju, Doblarju in bližnji okolici. Posebno mesto imajo vojaško orodje in orožje, ki so ju po vojni predelali za domačo uporabo.
Med poimensko predstavljenimi eksponati sta avstro-ogrska plinska maska s filtrom in škatlo ter italijanska posoda za acetilen. Sprejemnica v Marijino družbo je iz leta 1905. Zbirka vključuje tudi italijanski sodček za prevoz vode na mulah z zapisano prostornino 36 litrov in letnico 1917.
Italijansko poštarsko kolo iz let po prvi svetovni vojni je bilo po turističnem opisu uporabljeno v Ročinju, pozneje pa za prevoz na delo. Med svetilkami sta zložljiva italijanska terenska svetilka in avstrijska stražarska svetilka za puško. Portal za ogled zbirke navaja predhodni telefonski dogovor z zbirateljem.
Drevesni park Rudolfa Brezavščka
Drevesni park Rudolfa Brezavščka je na naslovu Ročinj 7 ob glavni cesti proti Tolminu. Turistični opis navaja več kot dvesto dreves in grmovnic. Začetno zasnovo je pripravila krajinska arhitektka Jožica Golob Klančič, pozneje pa jo je nadgradil lastnik.
Na južni strani so zasajena manjša drevesa in grmički, na vzhodu visoka drevesa za zaščito pred burjo, na zahodu pa višja drevesa. Med naštetimi vrstami so sekvoja, jelka, ameriške ciprese, tise, cedre, ginko, javor in sofore. Portal ogled navaja za skupine najmanj petih oseb po predhodni najavi; podrobnosti obiska je smiselno preveriti pri upravljavcu.