Šalka vas pri Kočevju: rudarska dediščina, gasilci in jezero
Šalka vas je naselje in sedež krajevne skupnosti v občini Kočevje. Njeno zgodovino zaznamujeta rudarstvo in gasilstvo; v širši okolici leži Rudniško jezero, nastalo na območju nekdanjega dnevnega kopa.
Šalka vas in širša krajevna skupnost
Šalka vas je naselje v občini Kočevje in sedež istoimenske krajevne skupnosti. Ta povezuje tudi več drugih vasi ter del mesta Kočevje, imenovan Rudnik. Občinska predstavitev med naselji skupnosti našteva Željne, Klinjo vas, Spodnje in Zgornje Cvišlerje, Griček pri Željnah, Onek, Mačkovec, Laze pri Oneku, Staro Brezje, Koprivnik, Rajhenav in Stari Breg. Šalka vas je zato krajevno središče širšega območja, katerega zgodovino povezujejo rudarstvo, gasilstvo in podeželska naselja. Občinska predstavitev posebej izpostavlja rudniške sipine in Rudniško jezero.
Viri: Občina Kočevje: Krajevna skupnost Šalka vas, imenik in zgodovina ↗
Krajevna skupnost: sedež, uradne ure in praznik
Krajevna skupnost je bila ustanovljena leta 1976 z imenom Šalka vas–Rudnik. Leta 1995 se je preimenovala v Krajevno skupnost Šalka vas. Njen praznik je 3. julij, dan rudarjev. Občinski imenik navaja sedež na naslovu Šalka vas 50b, 1330 Kočevje, telefon 031 807 212 in elektronski naslov ks.salkavas@gmail.com. Objavljene uradne ure so vsak drugi torek v mesecu med 18. in 19. uro. Praznik skupnosti in njeno nekdanje ime ohranjata neposredno povezavo s kočevskim rudnikom rjavega premoga.
Viri: Občina Kočevje: Krajevna skupnost Šalka vas, imenik in zgodovina ↗
Gasilsko društvo od leta 1908
Prostovoljno gasilsko društvo Šalka vas je bilo ustanovljeno leta 1908. Društvena jubilejna brošura iz leta 2008 pojasnjuje, da je pred tem požarno varstvo na območju vasi opravljalo PGD Kočevje. Že v drugem letu delovanja je novo društvo dobilo pohvalo kočevskega župana in zahvalo prebivalcev, ker je ob požaru obvarovalo njihovo premoženje. Brošura navaja posvetitev ročne brizgalne 25. julija 1909 in prvo skupno vajo več gasilskih društev v Šalki vasi 19. septembra 1927. Po drugi svetovni vojni je pobudo za ponovno organiziranje gasilstva dal Leopold Krivec; prvi povojni občni zbor je bil 27. avgusta 1945.
Viri: PGD Šalka vas: jubilejna brošura 1908–2008, fizične strani 2–4 in 13 ↗
Kako so obnavljali gasilski dom
Gasilski dom je skozi desetletja dobival nove prostore in opremo. Društveni pregled prenov beleži razširitev orodišča leta 1956 ter obnovo leta 1971, ko so porušili staro sušilnico in dom podaljšali za devet metrov. Leta 1975 je sledilo odprtje nove dvorane, leta 1977 njeno dokončanje. V letih 1988–1989 so dom povečali in preuredili z veliko prostovoljnega dela. Jubilejna publikacija iz leta 2008 prikazuje še obnovo v letih 2007–2008, ko so zgradili novo dvorano, preuredili orodišče in obnovili celoten dom.
Viri: PGD Šalka vas: jubilejna brošura 1908–2008, fizične strani 2–4 in 13 ↗
Rudarska dediščina in zaprtje rudnika leta 1978
Rudarsko preteklost okolice je oktobra 2024 v občinskem časopisu Kočevska predstavila Vesna Jerbič Perko. Rudnik rjavega premoga Kočevje je dokončno zaprl vrata leta 1978. Na dnevnem kopu so premog odkopavali na več etažah, z globljih delovišč pa so polne vagončke izvlekli z električnim vitlom in jih z lokomotivami odvažali do separacije. Površinski kop so dokončno ukinili leta 1961, pridobivanje premoga pa nadaljevali z jamskim odkopom. Po končnem zaprtju rudnika je voda postopoma polnila območje dnevnega kopa. Del premične in nesnovne rudarske dediščine so dokumentirali in shranili v Pokrajinskem muzeju Kočevje.
Viri: Kočevska, oktober 2024: Vesna Jerbič Perko, S sprehoda po Kočevju: Rudniško jezero, stran 17 ↗
Rudniško jezero in narava širše okolice
Rudniško jezero je del rudarske pokrajine širše krajevne skupnosti. Občinska predstavitev opisuje, kako so med izkopavanjem iz kotline črpali vodo za pranje premoga na separaciji. Ko se je črpanje ustavilo, se je kotlina začela polniti. Jezero in okolica sta življenjski prostor različnih rastlin in živali ter gnezdišče številnih ptic, tudi ogroženih gnezdilk. Na skrajnem severnem delu območja raste borov gozd, ki ga občina opisuje kot krajevno rastiščno posebnost. Željnske jame, cerkve v Klinji vasi in Koprivniku ter grobišča na Krenu sodijo med druge znamenitosti širše skupnosti.
Viri: Občina Kočevje: Krajevna skupnost Šalka vas, imenik in zgodovina ↗ · Občina Kočevje: Rudniško jezero, nastanek in narava ↗