Šavna Peč: Anton Sovre, kašča in Sovretova pot
V Šavni Peči nad savsko sotesko spoznajte Sovretov spomenik in etnološko zbirko, slopno znamenje ter pohodno pot iz Hrastnika ali Dola.
Vas nad savsko sotesko
Šavna Peč leži nad levim bregom Save med Hrastnikom in Zidanim Mostom. Knjižnična predstavitev jo povezuje z nekdanjo sejemsko potjo iz Radeč prek Zidanega Mosta in Suhadola proti Dolu pri Hrastniku. Nad vasjo se dvigajo apnenčaste pečine pod Gorami. Razlago imena iz Savinih pečin predstavitev navaja kot domnevo.
Viri: Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik: Anton Sovre in Šavna Peč, Kamra ↗
Sovretova družina in požar 1898
Anton Sovre je bil drugi od osmih otrok železničarskega čuvaja. Po očetovi delovni nesreči se je družina preselila v Krško, kmetijo pa prodala. Knjižnica se pri predstavitvi rodbine opira na spomine njegovega bratranca Antona Mihaliča. Navaja tudi požar leta 1898, ki je uničil več kot polovico vaških hiš z gospodarskimi poslopji. Med izgubljenimi stavbami je Sovretova rojstna hiša.
Viri: Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik: Rodbina Sovre, Kamra ↗
Anton Sovre in antična književnost
Kajetan Gantar v Slovenskem biografskem leksikonu navaja, da se je Sovre rodil 4. decembra 1885 v Šavni Peči, umrl pa 1. maja 1963 v Ljubljani. Po osnovni šoli v Zidanem Mostu in Krškem je obiskoval gimnazijo v Celju in Ljubljani ter študiral klasično filologijo na Dunaju in v Gradcu. Poučeval je na več gimnazijah, po drugi svetovni vojni pa grški jezik in književnost na ljubljanski univerzi. Leta 1953 je postal redni član SAZU.
V knjižnih izdajah je objavil več kot trideset prevodov antične književnosti. Med njimi so Homerjeva Iliada in Odiseja, Platonova dela, Herodotove Zgodbe ter Sofoklove tragedije. Ni prevajal le v slovenščino: v latinščino je prevedel tudi Aškerčevega Brodnika in nekatere Prešernove pesmi. Njegovo lastno delo Stari Grki je izšlo leta 1939. Gantar posebej izpostavlja njegovo obvladovanje heksametra, verzne oblike antičnih epov.
Viri: Kajetan Gantar: Sovrè, Anton; Slovenski biografski leksikon 1967, ZRC SAZU ↗
Spomini na Savo in čuvajnico
Knjižnična zbirka hrani tudi pripovedi njegovih učencev. Fran Brumen se je spominjal izleta na Kum, ob katerem je Sovre pokazal očetovo čuvajnico ob progi. Po Gantarjevem pričevanju je otroško doživljanje Save in Aškerčeve balade Brodnik pozneje povezoval z njenim latinskim prevodom.
Viri: Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik: Anton Sovre o svojih koreninah, Kamra ↗
Spomenik, kašča in Sovretova pot
Turistični katalog v vasi predstavlja Sovretov spomenik v obliki amfiteatra. Navaja tudi kaščo z etnološko muzejsko zbirko in nekaterimi Sovretovimi deli, odprto od leta 2012. Njegovo ime nosi hrastniška knjižnica, po njem pa se imenuje tudi prevajalska nagrada.
Zloženka ZKT Hrastnik iz maja 2023 opisuje dve izhodišči Sovretove poti: železniško postajo v Hrastniku in Dol pri Hrastniku. Poti se združita v Krnicah ter nadaljujeta do Šavne Peči. Za hrastniško različico navaja približno 3,7 kilometra in uro hoje, za dolsko pa 5 kilometrov in dve uri. Tradicionalni skupni pohod umešča na prvo oktobrsko soboto.
Viri: TIC Hrastnik: Katalog Hrastnika, fizična stran 5 ↗ · ZKT Hrastnik: kulturne znamenitosti in poti, maj 2023, fizična stran 1 ↗
Slopno znamenje in kmečko stavbarstvo
Vas je registrirana kot razloženo naselje z gručastim jedrom ter ohranjeno stavbno in urbanistično zasnovo. Slopno znamenje je zidano in nadstropno, s kvadratnim tlorisom. Profilirani venec ločuje spodnje večje in zgornje manjše niše. Register poudarja rekonstruirani štukaturni okras iz druge polovice 17. stoletja in rekonstruirano streho.
Na kamnitem portalu kašče pri domačiji 2 je letnica 1842. Gre za kamnito, podkleteno in ob breg prislonjeno stavbo. Toplar pri domačiji 1 je iz leta 1823, stoji na kamnitih podstavkih in ima dva para oken. Kozolec pri domačiji 7 iz leta 1841 prepoznamo po enojnih rezljanih podpornih ročicah. Kašča je krita z opečnim zareznikom, toplar iz leta 1823 pa s cementnim; pri slednjem je mreženje tramičev redko. Kolmanova zidanica je kamnita enocelična stavba z letnico 1866 na lesenem portalu.
Viri: RNPD EŠD 7558: Šavna Peč, vas ↗ · RNPD EŠD 719: Šavna Peč, slopno znamenje ↗ · RNPD EŠD 23550: kašča na domačiji Šavna Peč 2 ↗ · RNPD EŠD 23547: kozolec na domačiji Šavna Peč 1 ↗ · RNPD EŠD 23549: kozolec domačije Šavna Peč 7 ↗ · RNPD EŠD 23548: Kolmanova zidanica ↗
Ostanki rečnega prometa
Ob levem bregu Save med Šavno Pečjo in Suhadolom so registrirani ostanki približno 1180 metrov dolge vlečne poti. Kamniti podporni zidovi, v skalo vrezana pot, kanal in mostovi so omogočali premagovanje nevarnega rečnega odseka in hudourniških pritokov.
Viri: RNPD EŠD 30891: obsavska vlečna pot Šavna Peč–Suhadol ↗