Šentvid pri Stični: cerkvi, pevski tabor in znamenitosti
Šentvid pri Stični je dolenjsko naselje v občini Ivančna Gorica, znano po cerkvi sv. Vida, zborovskem petju in umetniških obeležjih. Njegov Stari trg je povezan z začetki stiškega samostana, okolica šole pa s kiparstvom in spominom na arheologa Jožeta Kastelica. Za krajši obisk lahko povežete vaško središče, lesene skulpture Petra Jovanoviča in cerkev sv. Roka na južnem griču; za aktivno nadaljevanje izleta sta v sosednji Petrušnji vasi park Cukarca in Lavričeva koča na Gradišču.
Kje leži Šentvid pri Stični in kaj sestavlja njegovo okolico?
Naselje je gručasto razporejeno na manjši vzpetini v Šentviški kotlini, severno ob cesti med Ivančno Gorico in Radohovo vasjo. Cerkev sv. Vida označuje njegovo središče. Na severu je Petrušnja vas, na zahodu Pristavlja vas in na vzhodu Velike Češnjice. Proti jugu se teren spušča v smeri sv. Roka, proti severozahodu pa se dviga Gradišče. V okolici se izmenjujejo polja in travniki.
Vzhodno od vaškega griča poteka dolina Šentviškega potoka, ki ga domačini imenujejo Maklenk. Še vzhodneje je Goli vrh, severno pa Centov hrib. Arheološko poročilo iz leta 2010 poleg geografskega opisa predstavlja starejše najdbe v okolici: železnodobno naselbino pri sv. Roku ter rimske sledove na Golem vrhu, Anžlovem in Centovem hribu. Znana prazgodovinska naselbina Cvinger je pri Viru pri Stični, v sosednjem prostoru.
Viri: Arhej — poročilo o raziskavah v Šentvidu pri Stični, 2010 ↗
Stari trg in povezava s stiškimi menihi
Ime naselja izhaja iz zavetnika sv. Vida; dodatek pri Stični ga povezuje s sosednjim samostanskim krajem. Šolska zgodovinska predstavitev navaja, da so se leta 1132 v šentviški župniji naselili prvi menihi, ki so od tod hodili zidat stiški samostan. Ta del naselja se danes imenuje Stari trg. Leta 1140 je omenjen kot oppidum sancti Vitti, trg svetega Vida.
Krajevna skupnost je širša od naselja. Občinska predstavitev poleg Šentvida našteva še Artižo vas, Glogovico, Griže, Grm, Male Češnjice, Mali Kal, Petrušnjo vas, Pristavlja vas, Radohovo vas, Selo pri Radohovi vasi, Šentpavel na Dolenjskem, Velike Češnjice, Velike Pece, Veliki Kal in Zaboršt pri Šentvidu. Njen sedež je na naslovu Šentvid pri Stični 65. Ta razporeditev pomaga razumeti krajevne prireditve in izletniške točke, ki povezujejo več sosednjih vasi.
Viri: Občina Ivančna Gorica — Krajevna skupnost Šentvid pri Stični ↗ · OŠ Ferda Vesela — Šentvid pri Stični in zgodovina šolstva ↗
Cerkev sv. Vida: romanska osnova in poznejše prezidave
Župnija prvo omembo cerkve povezuje z darovnico stiškemu samostanu iz leta 1136. Stavba je starejša od samostana, njen natančen začetek pa ni znan. Od prvotne romanske cerkve je ohranjena sredina, vzhodni in zahodni del sta bila pozneje preoblikovana. Ladja je pred obokanjem imela raven strop, zato današnji prostor združuje več stavbnih obdobij.
Med letoma 1625 in 1630 jo je župnik Gabrijel Angellus podaljšal za dolžino kora, s čimer je bila povezana z zvonikom; v tem času je bila tudi obokana. Poznejši poseg župnika Ignacija Kralja je prinesel podaljšanje za sedanji prezbiterij. Na vzhodni zunanji steni so od leta 1985 vzidani spomeniki pokojnim duhovnikom. Skupni grob obdajajo ponovno uporabljene marmorne plošče in litoželezni spomeniki, bakreno svetilko pa so izdelali kroparski kovači.
Na župnijski strani je na voljo tudi virtualni ogled notranjosti s 360-stopinjskim pogledom. Za dogovor o fizičnem ogledu se obrnite na župnijski urad na naslovu Šentvid pri Stični 69, telefon 01 780 01 76. Ogled lahko tako povežete s spoznavanjem arhitekture in spominskih obeležij okoli cerkve.
Viri: Župnija Šentvid pri Stični — župnijska cerkev ↗ · Župnija Šentvid pri Stični — kontakt in lokacija ↗
Cerkev sv. Roka na griču južno od naselja
Cerkev sv. Roka stoji približno kilometer južno od župnijske cerkve, na griču, ki ga župnijska predstavitev povezuje tudi s prazgodovinsko naselbino in gomilami. Na kamnitem portalu ter zakristijskih vratih je letnica 1628. Stavba je bila pozneje večkrat prezidana, zato te letnice ni smiselno enačiti z nastankom vseh danes vidnih delov.
Glavni oltar je posvečen sv. Roku. Ob njem sta stranska oltarja Lurške Matere Božje na levi in sv. Antona Puščavnika na desni; župnija njuno izdelavo datira v leto 1905. Ohranjeni so orgelska omara in del piščali iz 17. stoletja. Med tremi zvonovi sta dva železna in eden bronast; na bronastem je napis z letnico 1716. Cerkev je zato zanimiva tako kot prostorski poudarek južnega roba kraja kot zaradi opreme, ki ohranja sledi različnih stoletij.
Šola od leta 1795 do sodobnega objekta
Začetki krajevnega šolstva segajo v leto 1795, ko je dvorazredno ljudsko šolo v kaplaniji obiskovalo 40 učencev. Poučeval jih je Anton Antončič. Leta 1858 je Tomaž Greznik šoli podaril svojo hišo; leta 1877 je postala trirazredna in tri leta pozneje štirirazredna. Nova šola na sedanji lokaciji je bila postavljena 25. oktobra 1966, športno dvorano je dobila leta 1994, prenovljen in razširjen objekt pa leta 2007. OŠ Ferda Vesela ima naslov Šentvid pri Stični 46.
Viri: OŠ Ferda Vesela — Šentvid pri Stični in zgodovina šolstva ↗
Zakaj šola nosi ime Ferda Vesela?
Ferdo Vesel je bil slikar, povezan s slovenskimi realisti in impresionisti ter s krogom Ivane Kobilice, Riharda Jakopiča, Jožefa Petkovška in Antona Ažbeta. Rodil se je leta 1861 v Ljubljani, študiral na dunajski akademiji in precej potoval po Evropi. Njegova povezava z območjem Šentvida izhaja iz bivanja na dolenjskem gradiču Grumlof pri Radohovi vasi.
Tja je prišel poleti 1901, po prvi svetovni vojni in internaciji pa se je leta 1917 vrnil. Na Grumlofu je po bolezni leta 1938 dočakal drugo svetovno vojno; pozneje se je preselil v Ljubljano, kjer je leta 1946 umrl. Šolska predstavitev njegovega življenja tako povezuje poimenovanje ustanove z umetnikom, ki je pomemben del ustvarjalnega obdobja preživel v bližini kraja.
Lesene skulpture Petra Jovanoviča med vaškimi stavbami
Šolska predstavitev kiparja Petra Jovanoviča opisuje Šentvid kot razpršeno galerijo lesenih del. Med konkretnimi motivi so koledniki na Krištofovem vrtu, mati z otrokom pred bolnišnico, Lepa Vida, ringaraja in puntarji. Na poti proti šoli omenja kip veselih otrok. Obisk zato ni vezan samo na eno razstavno stavbo: posamezna dela se navezujejo na različne krajevne prostore.
Posebej izstopa Ribničan s krošnjo, izdelan iz dvestoletnega hrasta. Motiv spominja na popotnike in izseljence, šolski opis pa ga povezuje tudi z Ribniškim oktetom. Jovanovičeve umetnine so v Šentvidu nastajale od leta 1970. Dobile so zaščitna pokrivala pred vremenskimi vplivi. Pri ogledu je zanimiva primerjava ljudskih likov, skupinskih prizorov ter različnih načinov, kako kipar v lesu predstavi gibanje in značaj upodobljenih ljudi.
Jože Kastelic: arheolog iz Starega trga
Jože Kastelic se je rodil 18. avgusta 1913 v Starem trgu pri Šentvidu in umrl leta 2003. Po krajevni osnovni šoli je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani ter študiral klasično filologijo in antično zgodovino. Leta 1943 je doktoriral z raziskavo antičnih motivov v Prešernovem pesništvu. Njegovo delo je združevalo arheologijo, muzealstvo, univerzitetno poučevanje in literaturo.
Leta 1940 je postal kustos Narodnega muzeja, leta 1945 njegov ravnatelj; vodil je tudi izkopavanja gomil ob cesti med Ivančno Gorico in Šentvidom. Poleg strokovnega dela je pisal poezijo, med njegovimi zbirkami so Prve podobe, Barve in Ode. Na ploščadi pred osnovno šolo so 22. maja 2010 odkrili njegov doprsni kip, delo kiparja Stojana Batiča. Pobudo za obeležje je dal umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša.
Tabor slovenskih pevskih zborov in prenova programa
Tabor slovenskih pevskih zborov je ena osrednjih prepoznavnosti Šentvida. Po predstavitvi JSKD se je začel leta 1970 na pobudo Toneta Kozlevčarja, pevca Slovenskega okteta. Pomembno vlogo pri zasnovi je imel Stane Peček, dirigent Igor Švara pa ga je vodil trideset let, od leta 1995 do leta 2025. Posebnost prireditve je množično skupno petje združenih zborov. V letih 2020 in 2021 zaradi epidemije ni bila izvedena.
Organizator je Društvo Tabor slovenskih pevskih zborov, JSKD pa zagotavlja strokovno podporo. Leta 2026 se je začela programska in organizacijska prenova. Izvedba je bila 23. maja 2026, organizator pa za leto 2027 napoveduje novo izvedbo z združenimi zbori. Datum zato preverite pri organizatorju, kadar načrtujete obisk naslednje prireditve.
Program leta 2026 je povezoval petje z delavnicami za različne generacije. Otroško je vodila Katja Gruber, mladinsko Nadja Janežič in srednješolsko Danijel Berden; skupno petje sta usmerjala Damijan Močnik in Tomaž Pirnat. Vključeno je bilo tudi predavanje Moje telo kot instrument, ki ga je pripravil Miha Zabret. Tabor je tako poleg nastopa ponujal praktično učenje zborovskega petja.
Viri: Društvo Tabor — izvedba 2026 in napoved 2027 ↗ · JSKD — Tabor slovenskih pevskih zborov 2026–2027 ↗
Cukarca v Petrušnji vasi: pustolovski in kolesarski izlet
Park Cukarca je v sosednji Petrušnji vasi, na naslovu Petrušnja vas 37. Občinski turistični portal opisuje pustolovski park z več kot 80 vajami na sedmih zahtevnostnih ravneh, plezalni steni in kolesarske proge. Učna pot bobra Bobija je krožna in dolga 470 metrov; ob njej je 35 lesenih živalskih figur z informacijskimi tablami. Posamezna doživetja zato lahko izberete glede na zanimanje za gibanje, plezanje ali spoznavanje gozda.
Upravljavec za avtomobilski dostop svetuje izvoz Ivančna Gorica, smer Šentvid pri Stični in nato oznake za motokros progo. Pot vodi skozi Petrušnjo vas ter po makadamski cesti do parkirišča. Poleti med 25. junijem in 31. avgustom objavlja vsakodnevno obratovanje, v pomladnem in jesenskem delu sezone pa predvsem ob koncih tedna ter praznikih. Ob dežju, vetru ali nevihtah je park zaprt. Pred potjo preverite urnik oziroma se za večjo skupino dogovorite na številki 051 212 975.
Viri: Prijetno domače — adrenalinska doživetja ↗ · Park Cukarca — dostop in obratovanje ↗
Lavričeva koča in letalska doživetja v okolici
Lavričeva koča na Gradišču je povezana s Planinskim društvom Šentvid pri Stični. Planinska zveza Slovenije jo vodi na naslovu Petrušnja vas 38 in ob preverjanju 7. oktobra 2026 navaja odprtost vsak dan razen ponedeljka. Za preverbo obiska je objavljen telefon 041 456 914. Koča je možnost za nadaljevanje izleta iz vaškega središča proti Gradišču; v navigaciji uporabite njen naslov ali koordinate iz uradne planinske evidence.
Drugačno doživetje omogoča krajevno letališče. Turistični portal navaja panoramske polete in šolanje pri Letalskem klubu Šentvid ter tandemske skoke z izvajalcem Prostipad. Organizirani poleti in skoki zahtevajo dogovor z izvajalcem; niso običajen samostojen ogled letališke infrastrukture. Izlet lahko zato sestavite iz kulturnih točk v Šentvidu in posebej dogovorjene aktivnosti v okolici.
Občinska predstavitev med krajevnimi možnostmi za šport omenja teniško igrišče in pokrito balinišče ob železniški postaji. V bližini deluje tudi motokros proga Dolina pod Kalom. Tako se ob zborovskih in kulturnih dogodkih pojavljajo še športne točke z različnimi dejavnostmi. Za uporabo posameznega igrišča ali obisk organizirane prireditve preverite objave njegovega upravljavca.
Viri: Občina Ivančna Gorica — Krajevna skupnost Šentvid pri Stični ↗ · Prijetno domače — adrenalinska doživetja ↗ · Planinska zveza Slovenije — Lavričeva koča na Gradišču ↗