Šmatevž: dvorec Štrovsenek in cerkev svetega Mateja
Šmatevž je naselje v občini Braslovče, kjer sta glavni kulturnozgodovinski točki dvorec Štrovsenek in cerkev svetega Mateja. Njuni zgodovini sta povezani, vendar gre za dva različna objekta. Dvorec pripoveduje o spreminjanju plemiške rezidence in parka, cerkev pa o ohranjenih gotskih stavbnih delih, poznejših dozidavah in poslikavah. Kraj je zato zanimiv predvsem za obiskovalca, ki želi opazovati arhitekturo in razumeti njene plasti, ne zgolj zbrati fotografijo ene stavbe.
Dvorec Štrovsenek in njegova preoblikovanja
Uradna turistična predstavitev Braslovč izvor dvorca povezuje z lovskim dvorcem Celjskih grofov v drugi polovici 15. stoletja. Ob koncu 16. stoletja ga je Jakob Strauss preoblikoval v renesančno rezidenco in poimenoval Straussenhof. Poznejši baročni posegi ter predelave v 19. stoletju so spreminjali njegovo podobo. Štrovsenek zato ni stavba iz enega samega gradbenega obdobja.
Po turističnem viru so Haupti v 19. stoletju dodali tri nova krila in arkade, uredili pa so tudi park v angleškem slogu z ribnikom. Vir opozarja na zanemarjenost parka. Zgodovinski opis ureditve torej ni obljuba današnjega urejenega parka za obisk ali zagotovljenega dostopa v dvorec. Pri ogledu je pomembno spoštovati označene meje in dejansko dovoljen dostop; razlaga nekdanje zasnove ostane uporabna tudi pri zunanjem opazovanju.
Gotski deli cerkve svetega Mateja
Cerkev stoji na severovzhodnem delu naselja v bližini dvorca. Župnijska predstavitev jo povezuje z grajsko kapelo predhodnika sedanjega Štrovseneka. Med pomembnimi sledmi starejše stavbe so gotska okna, kamniti podboji nekdanjega stranskega vhoda in triosminsko zaključeni prezbiterij. Pri nekaterih oknih je ohranjeno krogovičenje, poznejša okna in zazidave pa kažejo preoblikovanje prvotne zasnove.
Posebnost je okrogel zvonik. Skupaj z zakristijo sodi med mlajše dele cerkve, ki jih vir umešča po letu 1550. Če stavbo opazujemo od zunaj, sta prav razlika med prezbiterijem in dozidavami ter oblika zvonika uporabna poudarka ogleda. Ni treba, da bi vse stavbne dele pripisali istemu času: ohranjena arhitektura potrjuje postopne spremembe.
Poslikave in oprema
Župnijski vir na severni zunanji steni razlikuje starejšo poslikavo, datirano približno med letoma 1420 in 1440, in mlajši del okoli leta 1600. Tudi v notranjosti omenja ostanke gotskih fresk, posvetilne križe in rastlinske podobe. Posamezne razlage prizorov so v viru navedene kot možnosti, zato jih ni primerno predstavljati kot dokončno ugotovljeno vsebino.
Sedanji veliki oltar je po opisu iz leta 1795 in prikazuje svetega Mateja. Cerkev ima tudi kapelo na severni strani; letnico 1760 na njeni zunanji steni vir povezuje z verjetno dozidavo. Pri opremi je tako mogoče slediti več stoletjem sprememb, od gotskih ostankov do mlajšega oltarja. Notranji ogled je odvisen od dejanske odprtosti cerkve oziroma dogovora z župnijo, saj opis dediščine ne določa stalnega turističnega urnika.
Povezava s Hauptovo grobnico
Zgodbo Štrovseneka dopolnjuje Hauptova grobnica na Gomilskem. Visit Braslovče navaja, da je družina Haupt graščino kupila leta 1869, leta 1886 pa jo je prodala družini Hausenbichler. Grobnica povezuje družinsko zgodovino z dvema naseljema, vendar ni v samem Šmatevžu. Pri nadaljevanju ogleda jo zato poiščite kot ločen cilj na Gomilskem.
Šmatevž lahko spoznamo skozi povezavo rezidence, nekdanjega parka in sakralne stavbe, nato pa zgodbo razširimo proti Gomilskemu. Takšen vrstni red ohrani jasno razliko med kraji in objekti. Za osnovni obisk je najuporabnejše opazovanje ohranjenih arhitekturnih značilnosti, za podrobnejše zanimanje pa župnijska predstavitev ponuja obsežnejšo razlago cerkve in bibliografski vir.
Viri: Visit Braslovče — graščina Štrovsenek ↗ · Visit Braslovče — Hauptova grobnica ↗