Spodnja Hajdina: prvi mitrej, vaška znamenja in gmajna
Spodnja Hajdina je naselje v občini Hajdina. Njeno krajevno zgodovino zaznamujejo mitreji, arheološke najdbe, vaški znamenji in nekdanja skupna gmajna.
Od skupne Hajdine do Spodnje Hajdine
Občinska predstavitev Spodnje Hajdine povezuje zgodovino kraja z nekdanjo skupno Hajdino. Za to navaja zapis Ghandin iz leta 1164. Leta 1202 se je Hajdina razdelila na Spodnjo in Zgornjo Hajdino. Delitev je imela tudi lastninsko posledico: Spodnja Hajdina je prešla v last salzburških gospodov, Zgornja pa deželnih knezov.
Občinska krajevna predstavitev Spodnjo Hajdino opisuje skozi vrtnarstvo, lesnopredelovalno dejavnost in gradbeništvo. Omenja upravo kooperantov Perutnine Ptuj ter razmeroma malo kmetijskih površin.
Občinski opis Spodnjo in Zgornjo Hajdino predstavlja kot skupno cestno-prometno križišče. Cestni križ na tem območju povezuje smer od severa proti jugu ter smer od vzhoda proti zahodu.
Prvi mitrej na mestu najdbe
Najprepoznavnejši arheološki spomenik Spodnje Hajdine je prvi mitrej. Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož njegovo odkritje datira v leti 1898 in 1899. Nastal je sredi drugega stoletja, postavili pa so ga uradniki ilirske carine, ki je imela sedež v Petovioni. Tempelj je ohranjen na kraju, kjer so ga odkrili.
Občinski opis spomenike prvega mitreja datira v leto 157. Postavili so jih verniki, posvečeni v različne stopnje mitraične vere. Dobro ohranjene gradbene ostaline so omogočile, da so svetišče obdržali na mestu izkopa. Jeseni 1899 so ga obdali z zaščitno stavbo. Leta 1910 je prvotno zaščitno stavbo nadomestila stavba, ki jo občinski opis navaja kot sedanjo.
V notranjosti so razporejeni posvetilni kamni z napisi in reliefnimi upodobitvami. Muzejska predstavitev jih povezuje z miti in atributi Mitre ter s stopnjami napredovanja vernikov.
Osrednji del templja je poglobljen. Na enem izmed tamkajšnjih žrtvenikov je Mitrovo rojstvo iz skale prikazano v polni plastiki. Posebej izstopa stebrast oltar s kipom bikonosca. Muzej ga predstavlja kot enega od dveh še ohranjenih primerkov na svetu.
Pri kipu bikonosca je Mitra upodobljen s celim bikom, ki ga prenaša na ramenih. Primož Jakopin v namenskem opisu tega antičnega kipa navaja mere 159 × 48 × 42 centimetrov. Njegov opis ga umešča v prvi mitrej na mestu najdbe in odkritje datira v leto 1898.
Drugi mitrej je po občinski predstavitvi stal približno dvajset metrov južno od prvega. Odkrili so ga leta 1902. Opis njegovega delovanja začetek postavlja približno petdeset let za prvim mitrejem, konec pa v sredino četrtega stoletja. Najdbe drugega mitreja so preselili v lapidarij Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Viri: Občina Hajdina: Spodnja Hajdina ↗ · Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož: I. mitrej ↗ · Občina Hajdina: Mitreji, 5. februar 2020 ↗ · Primož Jakopin: Mitra z bikom v prvem mitreju, 22. julij 2024, CC BY 4.0 ↗
Arheološko najdišče Hajdina
Register nepremične kulturne dediščine arheološko najdišče Hajdina vodi kot rimski naselbinski kompleks s svetišči in grobišči. Njegov opis zajema prazgodovinsko, rimsko in zgodnjesrednjeveško dobo. Prostorsko ga umešča na del Spodnje Hajdine ter severno in južno ob Mariborski cesti na Ptuju.
Občinski pregled najdb na Spodnji Hajdini poleg obeh mitrejev našteva grobišče, približno dvesto grobov in ostanke stavb.
Register med značilnostmi arheološkega najdišča Hajdina poleg naselbine, svetišča in grobišča navaja tudi vodovod in cesto. Gre za sestavine evidentiranega območja, ki obsega del Spodnje Hajdine in zemljišča ob Mariborski cesti na Ptuju.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, EŠD 581, 15028 in 15032 ↗ · Občina Hajdina: Spodnja Hajdina ↗
Znamenje in vaška kapelica
Ob cesti v severnem delu vasi stoji slopno znamenje z začetka devetnajstega stoletja. Pokriva ga štirikapna pločevinasta streha. Register opisuje štiri niše brez poslikav ali kipov. Za njegovo datacijo uporablja prvo četrtino devetnajstega stoletja.
Vaška kapelica je v središču Spodnje Hajdine, ob cesti v križišču. Gre za kapelico zaprtega tipa z dvokapno opečno streho. Register jo datira na prelom devetnajstega in dvajsetega stoletja.
Viri: Ministrstvo za kulturo: RNPD, EŠD 581, 15028 in 15032 ↗
Spomin na vaško gmajno
Občinski krajevni opis ohranja tudi zgodbo nekdanje hajdinske gmajne. Na pašni površini s topoli so mladeniči in mladenke pasli krave. Pozneje so lovci na tem zemljišču zasadili smrekov gozd. Gmajna je bila v lasti vaščanov Spodnje Hajdine. Ob nastanku golfskega igrišča so svoje deleže oddali v najem podjetju Golfinvest.