Šutna: kajžarske domačije in zgodbe hišnih imen
Šutna ob potoku Žabnica ohranja spomin na kajžarske domačije in nekdanjo trgovino Pri Pajkležu. Občinska knjižica iz leta 2025 povezuje zgodovinske zapise hišnih imen z zgodbami domačinov, med njimi družine, ki je domačiji Pri Pavletu dala ime.
Kajžarsko naselje ob Žabnici
Šutna je naselje v Mestni občini Kranj. Občinska knjižica Kako se pri vas reče? iz septembra 2025 njen nastanek povezuje z močvirnatim svetom na desnem bregu potoka Žabnica. Večino prvotnih domačij so sestavljale kajžarske kmetije, ki so jih zgradili potomci kmetov iz Žabnice in Bitenj.
Na zemljevidu franciscejskega katastra iz leta 1826 so bile vse hiše v vasi lesene. Knjižica pojasnjuje, da so se zaradi kajžarskega značaja naselja hišna imena pri številnih domačijah v zadnjih dvesto letih večkrat zamenjala, medtem ko so bila na gruntarskih kmetijah stalnejša.
Viri: Mestna občina Kranj: Kako se pri vas reče?, september 2025, fizične strani 2–5 ↗ · Mestna občina Kranj: 18. redna seja, 16. september 2020 ↗
Od kod ime Šutna
Razlaga krajevnega imena v knjižici izhaja iz starejših slovenskih besed šuta oziroma šutina za zemeljski nasip in grušč. Povezuje ju z bavarsko srednjevisokonemško besedo schute s podobnim pomenom. Ob naselju navaja tudi domače poimenovanje Šútna ter izraza Šútnar in Šútnarka za domačina in domačinko.
Zbrana hišna imena so predstavljena v narečni in delno poknjiženi obliki. Na območju krajevne skupnosti Žabnica publikacija opisuje škofjeloško narečje z lokalnimi posebnostmi in vplivi sosednjega gorenjskega narečja. Narečni zapis tako ohranja izgovor, poknjiženi pa omogoča branje z običajnimi znaki slovenske abecede.
Viri: Mestna občina Kranj: Kako se pri vas reče?, september 2025, fizične strani 2–5 ↗
Pri Pajkležu: naprava, trgovina in gostilna
Hiša Pri Pajkležu je bila po zbrani krajevni zgodbi zgrajena leta 1924. Ime je dobila po pajklnu, leseni napravi za vejanje žita. Ročni pogon je prek zobnikov vrtel vetrnico, ki je iz žita odstranjevala pleve in druge lahke primesi, hkrati pa je tresel sita za ločevanje zrnja od manjših semen plevela.
Ker večina šutnskih kajžarjev takšne naprave ni imela, so si jo sposojali pri Pajkležu. V hiši sta bili tudi trgovina in gostilna. Knjižica trgovino postavlja v čas pred drugo svetovno vojno, gostilno pa opisuje kot delujočo do leta 1956. Staro hišo so podrli leta 2007; publikacija jo prikazuje na arhivskih fotografijah okoli leta 1950 in pred podiranjem.
Viri: Mestna občina Kranj: Kako se pri vas reče?, september 2025, fizične strani 2–5 ↗
Družinski spomini Pri Pavletu in Pri Brojanu
Hišo Pri Pavletu je leta 1936 zgradil Pavel Jenko. Zemljo zanjo je za doto dobil od kmetije Pri Martincu. Po pripovedi v knjižici je po vaseh žagal drva, njegova žena pa je za okoliške kmete sušila sadje v sušilnici v Žabnici. Doma so redili kokoši in zajce ter pomagali na očetovi kmetiji Pri Petru, kjer so imeli več živine in tudi drevesnico.
Pri Brojanu je prvotno stala lesena bajta, ki je leta 1937 pogorela. Po pripovedovanju so iz goreče hiše rešili omaro z denarjem, podedovanim iz Amerike, in si z njim pomagali pri gradnji nove hiše. Publikacija zgodbo predstavlja kot domače izročilo, pridobljeno pri zbiranju hišnih imen.
Viri: Mestna občina Kranj: Kako se pri vas reče?, september 2025, fizične strani 2–5 ↗
Knjižica iz leta 2025 in stare listine
Mestna občina Kranj je 21. novembra 2024 napovedala zbiranje hišnih imen v Žabnici in na Šutni ter srečanje z domačini 4. decembra v Zadružnem domu. Septembra 2025 je izdala knjižico v petsto izvodih, ki jo je zbral in uredil Klemen Klinar. Podatke so pridobili iz zgodovinskih virov, pogovorov s starejšimi domačini in skupnega srečanja s krajani.
Preglednice primerjajo stare in nove hišne številke, kataster iz leta 1826 ter župnijske knjige prebivalcev. Za Šutno med poknjiženimi imeni navajajo Pri Krtu, Pri Omanu, Pri Culetu, Pri Pajkležu in Pri Pavletu. Zapis vključuje tudi imena, ki jih domačini še poznajo, čeprav niso več v vsakdanji rabi.
Viri: Mestna občina Kranj: Kako se pri vas reče?, september 2025, fizične strani 2–5 ↗ · Mestna občina Kranj: zbiranje hišnih imen, 21. november 2024 ↗
Datirana sprememba meje s Crngrobom
Občinsko poročilo z 18. redne seje mestnega sveta, objavljeno 16. septembra 2020, dokumentira sprejetje odloka o spremembi meje med Šutno in Crngrobom v drugi obravnavi. Predlog Kranja in Škofje Loke je predvidel izločitev dela območja Šutne in priključitev Crngrobu.
Šlo je za območje obstoječe lokalne ceste, ki je deloma potekala po kranjskem ozemlju, upravljala, vzdrževala in vanjo investirala pa je Občina Škofja Loka. Poročilo tako pojasni konkretno prometno ozadje tedanje mejne ureditve.
Viri: Mestna občina Kranj: 18. redna seja, 16. september 2020 ↗