Sveto pri Komnu: cerkev svetega Tilna in suhozidna dediščina
Sveto je naselje v občini Komen na Komenski planoti ob cesti Komen–Lipa. Vaško jedro prepoznamo po cerkvi svetega Tilna, lipi in vodnjaku.
Osmerokotna ladja pod dežnikasto streho
Najizrazitejša stavba v Svetem je cerkev svetega Tilna, postavljena leta 1576. Njena posebnost je osmerokotna ladja, nad katero se razpira strešna konstrukcija v obliki dežnika. Težo nosi en sam osrednji steber, ki je bil prvotno lesen. Zaradi takšne zasnove je notranji prostor povsem drugačen od običajnih vzdolžnih kraških cerkva.
Sedanja notranja podoba se je razvila v baroku, ko so dozidali glavni prezbiterij in postavili oltarje. Glavni oltar so prenesli iz minoritske cerkve v Gorici; vsaj deloma ga pripisujejo kiparju Angelu Puttiju. Kip svetega Tilna je starejši od oltarja. Zvonik na zahodni strani je prvotno stal samostojno, pozneje pa so ga s cerkvijo povezali z lokom.
Ločene vaške gruče in Martinišče
Sveto se razteza na obeh straneh ceste iz Komna proti Lipi. Sestavlja ga več ločenih gruč hiš. Starejšo stavbno podobo zaznamujejo zaprte nadstropne domačije iz osemnajstega in devetnajstega stoletja, z apnenčastimi zidovi, korčno kritino ter kamnitimi vhodnimi portali. Jedro okoli cerkve se razširi v prostor z lipo in vodnjakom.
Severno nad vasjo leži Martinišče, dvojno prazgodovinsko gradišče z velikim skupnim zunanjim obrambnim okopom. Poseljeno je bilo tudi v antiki, v srednji vek pa sega cerkev svetega Miklavža, katere ruševine so na hribu. Grobišče leži ob južnem vznožju. Vzhodno od vasi je še manjše antično naselbinsko območje Grmek, povezano s poselitvijo prostora pod Martiniščem.
Apnenica, vaška pot in kamnita hiška
Na severnem robu Svetega je Zančeva apnenica, manjša krožna peč iz lokalnega kamna. Zgrajena je na suho, stik kamnitega zidu s tlemi pa je zatesnjen z ilovico. Obdaja jo nizek zidec. Druga sled nekdanjega dela vodi v Globoki dol: pot s suhim kamnitim zidom se spušča do mesta, kjer so domačini kopali pesek in mivko za omete.
Severno od vasi je tudi Gpava hiška v Lokvicah. Skoraj kvadratno zavetje je sestavljeno iz suho zloženih kamnov; vhod premošča ploščata skrla, v notranjosti pa je kamnita klopca. Apnenica, pot in hiška so tri različne sledi dela: žganja apna, pridobivanja materiala za omet ter urejanja preprostega kamnitega zavetja.