Tlake: Gorenjca, stara cesta in mokrotni travniki
Tlake so razloženo naselje v krajevni skupnosti Šmarje-Sap. Njihovo podobo povezujejo hiše ob stari cesti, gozdnata pobočja, izvir Gorenjce in bližnji mokrotni travniki.
Ob stari cesti proti Grosuplju
Tlake v občini Grosuplje so del krajevne skupnosti Šmarje-Sap. Občinska predstavitev jih opredeli kot razloženo naselje na skrajnem zahodnem robu Dolenjskega podolja. Hiše ležijo ob stari cesti med Ljubljano in Grosupljem ter na zahodnem pobočju dolomitnih vzpetin. Od Grosuplja so po navedbi občine oddaljene približno 6,5 kilometra, od Šmarja-Sapa pa 1,5 kilometra. Vas sestavljajo Spodnje in Zgornje Tlake. Za zgornji del predstavitev ohranja tudi starejše ime Sv. Križ, povezano s tamkajšnjo cerkvijo. Ob cesti omenja več peskokopov.
Izvir Gorenjce ob železniškem predoru
Pri železniškem predoru na progi Ljubljana–Grosuplje izvira potok Gorenjca. Od tod teče v zatok Ljubljanskega barja vzhodno od Škofljice. Občinski opis poleg smeri vodotoka ohranja podatek o njegovi nekdanji vsakdanji rabi: ob potoku so napajali živino. Širše območje Gajnič in Tlak ima tudi izrazito mokrotno pokrajino. V občinskem ekološkem prispevku iz julija 2015 je opisano kot ozko, podolgovato območje gozdov in kmetijske kulturne krajine v dolini vodotoka Graben, skupaj z obronki bližnjega gričevja. Prispevek ta skupni prostor umesti med Ljubljansko barje na zahodu in Dolenjsko podolje oziroma Grosupeljsko kotlino na vzhodu.
Viri: Občina Grosuplje: Tlake ↗ · Grosupeljski odmevi, posebna izdaja julij 2015: krajevna skupnost in naravne vrednote Gajnič in Tlak, fizične in tiskane strani 39–40 ter 51 ↗
Rimska prometna sled v šmarskem prostoru
Občina staro cesto skozi Tlake povezuje z nekdanjo rimsko povezavo Emona–Neviodunum. Turistično društvo Šmarje-Sap je v Grosupeljskih odmevih oktobra 2018 objavilo širši opis rimskih cest na šmarskem območju. Po njem je mogoče posameznim rimskim najdbam in delom grobišč slediti od Tlak in Razdrtega prek Šmarja, ob Farovškem hribu, proti Podgorici, skozi Sap in naprej proti Paradišču ter Selom pri Šmarju. Isti prispevek naravni prehod med Škofljico in Šmarjem razloži z oblikovanostjo terena: stare poti so se izogibale močvirnemu svetu in sledile lažjemu prehodu med Ljubljanskim barjem in Grosupeljskim poljem.
Viri: Občina Grosuplje: Tlake ↗ · Grosupeljski odmevi, oktober 2018: Rimske ceste na področju Šmarja–Sapa, fizični strani 49–50 / tiskani 37–38 ↗
Obnova cest, kanalizacija in pločnik
Pregled krajevne skupnosti, objavljen julija 2015, asfaltiranje ceste skozi Tlake in gradnjo javne razsvetljave uvršča v mandat 1998–2002. V naslednjem obdobju, 2002–2006, navaja celovito obnovo ceste z izvedbo kanalizacije od Zgornjih Tlak do Malega Vrha. Za mandat 2010–2014 opisuje gradnjo kanalizacije in sočasno obnovo asfaltne prevleke v Tlakah ter Gajničah. Med cilji za leto 2015 je bila navedena tudi širitev javne razsvetljave v Tlakah.
Ločen občinski zapis iz maja 2013 poroča o tedaj potekajoči gradnji pločnika Tlake–Škofljica. Prva etapa je bila dolga 300 metrov, od meje z občino Škofljica do priključka ceste za Tlake. Obsegala je dvosmerni hodnik za pešce, cestno razsvetljavo in ureditev meteorne kanalizacije. Nadaljnje etape proti Velikemu Vrhu in Šmarju-Sapu so bile v tem zapisu načrtovane v povezavi z gradnjo kanalizacije.
Tlake so bile vključene tudi v širši projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda, katerega osrednjo čistilno napravo v Grosupljem so odprli 19. junija 2015. Občinski projektni opis poleg Tlak našteva Mali Vrh, Gajniče, Gatino in Ponovo vas kot naselja z novim kanalizacijskim omrežjem. Za ta skupni projekt navaja 14.644 metrov sanitarne kanalizacije, sedem črpališč in tri zadrževalne bazene. Čistilna naprava je po istem opisu imela zmogljivost do 7.700 kubičnih metrov odpadne vode dnevno za populacijo do 20.000 prebivalcev.
Viri: Grosupeljski odmevi, maj 2013: Gradnja pločnika Tlake–Škofljica, fizična in tiskana stran 10 ↗ · Grosupeljski odmevi, posebna izdaja julij 2015: krajevna skupnost in naravne vrednote Gajnič in Tlak, fizične in tiskane strani 39–40 ter 51 ↗ · Občina Grosuplje: Čistilna naprava Grosuplje, projekt in odprtje 19. junija 2015 ↗
Mokrotni travniki in gozdni obronki
Ekološki prispevek iz leta 2015 za skupno območje Gajniče–Tlake navaja nadmorske višine od 292 do 335 metrov. Zaradi poplavnosti je bil dolinski prostor opisan kot redko poseljen in namenjen predvsem kmetijstvu na ekstenzivnih mokrotnih travnikih. Dvignjeni, bolj gričevnati deli so porasli z gozdom. Avtorica Jana Roštan posebej izpostavi naravovarstveno pomembne ptice, dvoživke, kačje pastirje, metulje in višje rastline. Občina je za območje leta 2012 pripravila strokovne podlage in jih posredovala službi za varstvo narave. Prispevek nato poroča, da je območje obravnavala sprememba pravilnika o naravnih vrednotah iz leta 2015.