
Travnik v Loškem Potoku: stare hiše, kapela in dolinska krajina
Travnik je naselje v občini Loški Potok. Njegovo stavbno in krajinsko dediščino dopolnjujejo podatki o življenju v začetku 19. stoletja.
Travnik v zgodovinskih zapisih
Raziskava Mojce Šifrer-Bulovec o Loškem potoku opisuje Travnik kot vas v jugozahodnem delu doline. V franciscejskem katastru je bila katastrska občina Travnik širša od same vasi: obsegala je tudi višje ležeči zaselek Bele Vode. Avtorica za leto 1830 navaja 692 prebivalcev Travnika in ga po tedanjem številu prebivalcev označuje za največjo vas v obravnavanem območju Loškega potoka.
V raziskovalni tabeli stanovanjskih in gospodarskih poslopij za leto 1824 je v vrstici Travnik navedenih 86 stanovanjskih poslopij, 78 hlevov in 57 podov oziroma prostorov za mlačev. Ista vrstica vključuje še tri kleti, dve žagi, pet mlinov in kovačijo, skupaj 232 poslopij.
V opombi raziskave so mlinarski obrati povezani s tedanjimi hišnimi številkami Travnik 42, 43 in 62. Pri številkah 63 in 64 seznam lastnikov navaja mlin in žago, pri številki 23 pa kovačijo. Gre za naslove iz franciscejskega katastra, kakor jih povzema avtorica.
Po mrliških knjigah, ki jih je preučila Mojca Šifrer-Bulovec, je bilo v Travniku leta 1801 kozam pripisanih 29 smrti. Ob ponovnem izbruhu leta 1807 jih navaja osem. Avtorica opozarja, da vzroki smrti v knjigah, ki so jih vodili župniki, niso bili strokovno neoporečni.
Nekdanja gostilna in hiša z lesenim gankom
Na severnem delu Travnika, ob razpotju poti, je evidentirana hiša Travnik 5, nekdanja gostilna. Nadstropna zidana stavba ima grobo ometane fasade s poudarjenimi vogalnimi robovi in dvokapno streho z opečno kritino. Register ob njej posebej navaja gostilniški vrt z divjimi kostanji. Register stavbo nekdanje gostilne datira v zadnjo četrtino 19. stoletja.
Register pri hiši Travnik 2 opisuje stavbo v severnem delu naselja, zgrajeno ob breg in podkleteno, z izrazito podolgovatim tlorisom. V registrskem opisu so navedeni lesen gank ob daljši fasadi, simetrična dvokapnica s salonitno kritino in letnica 1898 na lesenem vhodnem portalu. Enota ima dokumentarno oziroma arhivsko varstvo.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Travnik, stavbe, kapela, krajina in spominska znamenja ↗
Kapela Rožnovenske Matere božje
Ob hiši Travnik 1 stoji kapela Rožnovenske Matere božje. Umeščena je severno od garaže, na zahodno stran ceste iz Hriba proti Travniku. Register njen nastanek postavlja na prelom 19. in 20. stoletja. Pravokotni osnovi sledi polkrožna apsida, na glavni fasadi pa izstopajo pilastri in atika. V registru je navedeno tudi drugo ime te stavbe, Modiceva kapela.
Stranski steni členita ločni okni. V opisu notranjščine sta navedena kipa svete Ane in svetega Joahima, oltarni del pa je križno obokan. Ob drugi cestni povezavi, iz Travnika proti Dragi, stoji leseno razpelo s konca 19. stoletja. Leseni polihromirani Križani je postavljen pred trikotno leseno ozadje in zaščiten z dvokapno pločevinasto strešico.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Travnik, stavbe, kapela, krajina in spominska znamenja ↗
Dolge njive ob dveh potokih
Jugozahodno od naselja se razprostira kulturna krajina Dolge njive. Register jo umešča v uvalo z Loškim in Mežnarjevim potokom ter poimenuje ledine Župence, Dolge njive, Pri malnih in Rupe. Njivski svet ima mozaično zasnovo s trakastimi parcelami. Ob obeh vodotokih so mokrotne površine, njun potek pa spremlja obrežna vegetacija.
Občinska predstavitev Travniško polje opisuje kot kraško polje s ponikalnicama. Mežnarjev potok in Loški potok na njem izvirata ter ponikneta, voda pa odteka v Ribniško dolino. Ob močnem deževju polje poplavlja. Loškemu potoku domačini pravijo tudi Malenščica. Občina to poimenovanje povezuje s tremi nekdanjimi mlini ob potoku, ki so jim domačini rekli malni.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Travnik, stavbe, kapela, krajina in spominska znamenja ↗ · Občina Loški Potok: Travniško polje ↗
Spominska znamenja v vasi in ob cestah
Na obcestni fasadi nekdanje karabinjerske postaje je kamnita plošča, odkrita leta 1976. Posvečena je prvim loškim zapornikom, ki so jih italijanski okupatorji zaprli zaradi trganja zastav in lepakov.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Travnik, stavbe, kapela, krajina in spominska znamenja ↗