Tunjice: cerkev sv. Ane in Tunški glas
Tunjice so naselje v občini Kamnik. Nad gričevnato pokrajino stoji cerkev sv. Ane, krajevno kulturno življenje pa dokumentirajo glasilo Tunški glas, društvene prireditve in zapisi o domačijah.
Severozahodno od Kamnika
Tunjice ležijo v severozahodnem delu občine Kamnik. Krajevna predstavitev navaja približno tri kilometre oddaljenosti od Kamnika, deset od Cerkelj in tri od Komende. Gričevnato območje krajevne skupnosti sega do okoli 470 metrov nadmorske višine. Krajevna skupnost poleg Tunjic obsega Tunjiško Mlako, Laniše in del Košiš. Podatki o njenem celotnem območju zato vključujejo več naselij.
Krajevna skupnost svoj praznik obeležuje 19. julija, župnijski praznik sv. Ane pa je 26. julija. V lokalni predstavitvi so med poimensko naštetimi posebnostmi cerkev sv. Ane, spomin na umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta, fosili, avtokros in observatorij Rezman. Med gostinskimi imeni sta navedena Za Tunco in Slanovec. Predstavitev krajevne skupnosti je bila posodobljena septembra 2025.
Baročna cerkev sv. Ane
Visit Kamnik cerkev sv. Ane postavlja na Vinski Vrh in jo predstavlja kot poznobaročno romarsko cerkev. Srce Slovenije poudarja njeno lego na grebenu nad Tunjicami z Grintovci v ozadju. Pred sedanjo stavbo je tu stala manjša gotska cerkev z enim zvonikom, obdana s taborskim obzidjem. Ker je bila premajhna, jo je nadomestila baročna stavba z dvema zvonikoma in kupolo nad ladjo.
Gradnjo je naročil in financiral Peter Pavel Glavar. Krajevni opis jo datira v obdobje 1762–1766, namenski dediščinski opis pa kot arhitekturni vzor navaja cerkev sv. Neže v Rimu. Pri delu so sodelovali obrtniki iz Mengša in Kamnika ter po opisu Srca Slovenije več kot sto pruskih vojnih ujetnikov. Za pripravo stavbišča so hrib znižali za tri metre.
V temeljne kamne so položili relikvije sv. Jukundina in sv. Kolumbana, prinesene iz Rima. Namenski opis omenja še prenos relikvij sv. Peregrine leta 1796: iz Komende jih je nosilo štirinajst deklet, starih štirinajst let. Prvotno kritino so sestavljale hrastove skodle. Po požaru leta 1929 so streho po krajevnem opisu prekrili z bakreno pločevino. Romarski praznik je povezan z godom sv. Ane 26. julija.
Viri: Krajevna skupnost Tunjice: namenski krajevni opis ↗ · Visit Kamnik: Zakladi kamniškega podeželja, odsek Tunjice ↗ · Srce Slovenije: Cerkev sv. Ane ↗
Fosili Tunjiškega gričevja
Tunjiško gričevje je znano po fosilnih najdbah. Dediščinski opis jih povezuje z miocenskimi peščenimi laporji, Visit Kamnik pa poudarja redkost nekaterih najdb in njihovo hrambo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Gre za naravno dediščino širšega gričevja, ki dopolnjuje kulturno podobo območja okoli Tunjic. Turistični predstavitvi omenjata tudi Zdravilni gaj; njegovo ime tu označuje krajevno ponudbo, brez trditve o dokazanem zdravstvenem učinku.
Viri: Visit Kamnik: Zakladi kamniškega podeželja, odsek Tunjice ↗ · Srce Slovenije: Cerkev sv. Ane ↗
Glasilo in Društvo Tun’ški glas
Kamničanka 6. marca 2026 ob predstavitvi občinskih priznanj opisuje tridesetletnico glasila Tunški glas. Spodbuda za njegov nastanek je bila knjiga Toneta Palčiča Tunjice iz leta 1995. Od leta 2010 ga kot glavna urednica ureja Milena Erbežnik Klanšek ob podpori uredniškega odbora. Glasilo izide ob koncu leta in ga gospodinjstva prejmejo brezplačno.
Društvo Tun’ški glas je bilo ustanovljeno leta 2013. Njegovi osnovni dejavnosti sta izdaja glasila in organiziranje prireditev. Glasilo predstavlja življenje krajank in krajanov, dogodke, gospodarske uspehe, dosežke društev in ustvarjalnost ljudi. V zadnjih letih je po občinskem zapisu posebej spremljalo srečevanje z izseljenci, poimenovanje domačij in zapisovanje ledinskih imen. Milena Erbežnik Klanšek je bila za društveno delo in dolgoletno uredništvo predstavljena med prejemniki srebrnega občinskega priznanja.
Pregled društvenega dela našteva krepitev samopodobe mladih leta 2014, medgeneracijsko povezovanje leta 2016 ter Tunjiško pravljično raziskovanje in Tunjiške igre brez meja leta 2017. Za leto 2025 so navedene prireditve Tunjiški pomladni semenj, Naše korenine, Z glasbo v poletje s tunjiškimi glasbeniki, Čar kresne noči in Kako so Kranjci postali Slovenci.
Viri: Kamničanka, 6. marec 2026, fizična stran 12: Milena Erbežnik Klanšek in Tunški glas ↗
Steletova pot in Birtova domačija
V sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik je društvo pripravilo pohod Tunjiška literarna transverzala – po Steletovi poti. Ob njem so predstavili Birtovo domačijo, kjer se je rodil umetnostni zgodovinar dr. France Stele. Kamničanka ga opisuje kot evropsko priznanega raziskovalca. Leta 2019 je društvo pripravilo in izdalo vsebinsko obnovljeno knjigo o cerkvi sv. Ane z naslovom Baročna lepotica na Bukovem griču. Med področji njegovega dokumentiranja so tudi stare fotografije, vodni izviri in domačije.
Viri: Kamničanka, 6. marec 2026, fizična stran 12: Milena Erbežnik Klanšek in Tunški glas ↗