Valburga: dvorec Lazarini in njegova zgodovina
Valburga v občini Medvode: dvorec Lazarini, baročne poslikave, razvoj stavbe in dokumentirane povojne spremembe namembnosti.
Valburga in krajevna skupnost Smlednik
Valburga je naselje v občini Medvode in ena od petih vasi Krajevne skupnosti Smlednik. Poleg nje skupnost vključuje Hraše, Smlednik, Dragočajno in Moše. Krajevna predstavitev umešča skupnost na rob medvoške občine, ob meji z občinama Vodice in Šenčur. Sedež krajevne skupnosti je v Smledniku. Za Valburgo je posebej značilen dvorec na ravnini, ki ga turistična predstavitev imenuje dvorec Lazarini.
Dvorec v Valburgi in Stari grad nad Smlednikom sta različni stavbi. Turistični opis pojasnjuje, da so graščaki v sedemnajstem stoletju opustili stari grad in novo bivališče uredili na mestu grajske pristave v dolini. Valburga je zato povezana predvsem z mlajšim dvorcem. Njegovo lego uradni turistični portal navaja kot Valburga, Smlednik, in jo opremi z zemljevidom.
Viri: KS Smlednik: prostor in zgodovina ↗ · Visit Medvode: dvorec Lazarini ↗
Od pristave do razširjenega baročnega dvorca
Raziskava na portalu Plemiška dediščina na Slovenskem čas gradnje omejuje na obdobje po letu 1626 in pred letom 1679. Urbar iz leta 1626 je na tem mestu še omenjal pristavo, leta 1679 pa je dvorec že upodobljen v Valvasorjevi topografiji. Natančen začetek gradnje ni znan. Domneva, da ga je zgradil grof Janez Krstnik Verda Verdenberg, je ocenjena kot verjetna, vendar arhivsko ni potrjena.
Sedanja podoba stavbe je v veliki meri povezana s Francem Jožefom baronom Smledniškim, lastnikom gospostva med letoma 1762 in 1795. Osrednjemu delu je dodal dve krili s stolpičema ter uredil park in lipov drevored. Ime arhitekta ni potrjeno. Veliki posegi, oprema, pravde in starejši dolgovi so gospostvo leta 1783 pripeljali v stečaj. Leta 1795 ga je kupil Franc Ksaver Ignac baron Lazarini. V sredini devetnajstega stoletja so na severni strani dozidali še vezne hodnike.
Svečana dvorana in grajska kapela
Posebno umetnostno vrednost imajo poslikave prvega nadstropja osrednjega trakta. Svečano dvorano je okoli leta 1770 poslikal švabski slikar Eustachius Gabriel. Na stenah so personifikacije štirih delov dneva, na oboku pa skupine antičnih bogov okoli Apolona na sončnem vozu. Skupaj z zodiakalnimi znamenji predstavljajo štiri letne čase. Raziskava delo označuje za edino ohranjeno Gabrielovo freskantsko delo na Slovenskem.
Kapelo v prvem nadstropju vzhodnega stolpa je okoli let 1772–1774 poslikal Anton Cebej. Na oboku je upodobljena apoteoza svetega Frančiška Asiškega s personifikacijami njegovih kreposti. Oltarna menza je delo kiparja Francesca Rottmana, nad njo pa so sekundarno vzidani trije reliefi z motivi Arma Christi, pripisani Angelu Puttiju. Različni avtorji in prostori pričajo o obsežnem opremljanju dvorca v osemnajstem stoletju.
Povojne spremembe in vračanje dvorca
Po drugi svetovni vojni so bili zaplenjeni dvorec, njegova oprema in bogata knjižnica. Knjižnico poznamo po katalogu iz leta 1771; katalog in nekaj knjig hrani Narodni muzej Slovenije. V letih 1945–1946 je v dvorcu deloval dom za vojne sirote. Konec oktobra 1946 so vanj iz ljubljanskega Sela preselili oddelke s šoloobveznimi otroki, kar je pomenilo začetek Državnega deškega vzgajališča Smlednik.
Ustanova se je leta 1959 preimenovala v Vzgojni zavod Frana Milčinskega Smlednik. Do leta 1967 je v dvorcu delovala tudi osnovna šola. Zavod se je leta 1990 preselil na novo lokacijo, dvorec pa je bil vrnjen predvojnim lastnikom. Raziskava omenja nadaljnja obnovitvena dela in požig januarja 2007, ki jih je zavrl. Dvorec tako povezuje zgodovino plemiškega bivališča z več povojnimi vzgojnimi in šolskimi rabami; turistični opis ne objavlja rednega urnika notranjih ogledov. Portal dvorec vodi kot spomenik lokalnega pomena z evidenčno številko dediščine 666.