Veliki Vrh pri Šmarju: znamenitosti in okolica
Veliki Vrh pri Šmarju pod Vrhovko
Veliki Vrh pri Šmarju leži severozahodno od Šmarja Sapa, na skrajnem zahodu Dolenjskega podolja. Gručasto vaško jedro je na majhni terasi. Nad njim se na severu dviga Vrhovka, visoka 465 metrov, vzhodni rob pa spremlja potok Zacurek. Avtocesta med Ljubljano in Višnjo Goro je vas prerezala na dva dela in spremenila njeno prostorsko podobo. Naselje se je povečalo tudi s številnimi novimi hišami, kot navaja občinski opis. Njegovo lego določajo terasa pod vzpetino, bližina potoka in avtocesta proti Višnji Gori. Upravno je Veliki Vrh pri Šmarju vključen v Krajevno skupnost Šmarje Sap. [1][4]
Potok Zacurek in nekdanja raba vode
Vodno dediščino vzhodno od Velikega Vrha pri Šmarju predstavljata opuščeni Pelakov mlin ob Zacurku in staro zajetje šmarskega vodovoda nad mlinom. Potok se nadaljuje proti Šmarju, kjer ponikne. Občinski opis Šmarja Sapa ponikalo umešča med cesto in železniško progo. Zacurek tako povezuje vaško obrobje s šmarskim dolinskim dnom, ob njegovi strugi pa sta ostala sledova mlinarstva in oskrbe z vodo. [1][6]
Bajer Zacurek je druga vodna točka v širši krajevni skupnosti, urejena za druženje in rekreacijo. Leta 2020 so uredili njegove brežine, podest za sedenje in manjši pomol. Občina med nameni prenovljenega prostora poleg rekreacije navaja otroško igro in prireditve. Območje bajerja ima torej drugačno rabo od prostora ob opuščenem Pelakovem mlinu. [4]
Domačije na fotografijah in risbah
Slovenski etnografski muzej hrani gradivo iz leta 1949, ki dokumentira kmečko življenje v Velikem Vrhu pri Šmarju. Med fotografijami terenske raziskave na območju Šmarja Sapa in Police so Kržolova družina, hiša pri Pirci ter hlev in druga gospodarska poslopja pri Kržolu. Na fotografiji frčade Kržolove hiše je zabeležen ornament z letnico 1857. Ta podatek se nanaša na hišni okras, fotografija pa spada v muzejsko gradivo iz leta 1949. [2]
Risbe beležijo predmete, s katerimi so opravljali vsakdanja dela na domačijah. Pri Kržolu so popisali senene vile, grablje in koso, za obdelovanje zemlje pa motiko, rovnico in lopato. Zabeležen je tudi vodnjak pri Belinu. Domačijo pri Tomcu predstavljata tloris in prerez svinjaka. Ob imenih domačij so zapisani lastniki predmetov, zato je posamezne pripomočke mogoče povezati z določenim gospodinjstvom. Digitalna zbirka omogoča ogled nekdanjih hiš in gospodarskih prostorov skupaj z orodjem, ki so ga uporabljali pri kmečkem delu. [2]
Število prebivalcev in krajevno življenje
Veliki Vrh pri Šmarju je leta 2026 po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije štel 446 prebivalcev, od tega 250 moških in 196 žensk. V starostni skupini do vključno 14. leta je bilo 64 prebivalcev. Od 15 do 64 let jih je bilo 308, najmanj 65 let pa je bilo starih 74 prebivalcev. To so podatki za naselje Veliki Vrh pri Šmarju; število prebivalcev krajevne skupnosti in sosednjega Šmarja Sapa se obravnava ločeno. [3]
Krajevna skupnost Šmarje Sap združuje Veliki Vrh pri Šmarju s Cikavo, Gajničami, Hudo Polico, Malim Vrhom pri Šmarju in drugimi naselji. Ukvarja se z urejanjem pločnikov in prometne varnosti ter sodeluje pri kulturnih in športnih dejavnostih. V širšem krajevnem prostoru deluje Osnovna šola Šmarje Sap, ki je samostojna postala leta 2017. Oktobra istega leta so dogradili avtocestni priključek Šmarje Sap. [4]
Relief in kamnine šmarske doline
Okolica Velikega Vrha pri Šmarju sodi v prehodni prostor med Dolenjskim podoljem in Ljubljansko kotlino. Domoznanski opis Mestne knjižnice Grosuplje opredeljuje šmarsko dolino kot štiri kilometre dolgo in en kilometer široko uravnavo med Malim Vrhom in Brvacami. Osrednji del leži med Šmarjem in Cikavo, okoli njega pa se doline izmenjujejo z vzpetinami. Tu poteka tudi razvodje med porečjema Ljubljanice in Krke. Kamninska podoba se spreminja: na Farovškem hribu, Molniku in Plešah najdemo stare skrilavce, meljevce in kremenove peščenjake. Drugod v širši šmarski okolici so tudi apnenci in dolomiti iz poznejših geoloških obdobij. [5]
Cerkev, Turnček in pot kulturne dediščine
Bližnji Šmarje Sap je kraj cerkve Marijinega rojstva in Turnčka, osrednjih stavbnih znamenitosti sosednjega naselja. Cerkev, omenjena leta 1228, je v osnovi romanska in pozneje barokizirana. Med turškimi vpadi jo je varoval utrjen tabor. Ostanek njegovega obzidja je Turnček, dvonadstropna stavba severozahodno od cerkve. Ogled teh stavb dopolnjuje poznavanje širšega krajevnega prostora. Za sam Veliki Vrh pri Šmarju muzejska dokumentacija podrobneje predstavlja vaške domačije in kmečko delo. [2][6]
Pot kulturne dediščine Šmarje Sap je možnost za daljši ogled okolice. Turistično društvo Šmarje Sap jo je uredilo leta 2009 in ji leta 2017 priključilo Magdalensko goro z železnodobnim arheološkim najdiščem. Ob tej razširitvi so postavili novo informacijsko tablo in obnovili tablo Učne arheološke poti Magdalenska gora. Table predstavljajo različna zgodovinska obdobja in zvrsti dediščine. Tematska pot zato zajema širši šmarski prostor, obisk pa seže tudi zunaj Velikega Vrha pri Šmarju. [7]