Verd: izviri Ljubljanice, Kotnik-Lenarčičev park in Kašča
Verd je naselje v občini Vrhnika, kjer se Velika in Mala Ljubljanica združita v Ljubljanico. Ob vodi so Retovje z nekdanjimi žagami, park družine Kotnik in Mikl'čeva kašča, danes galerija.
Verd in njegova krajevna skupnost
Krajevna skupnost Verd združuje tri samostojna naselja: Verd, Mirke in Bistro. Znamenitosti v Bistri zato sodijo v isto krajevno skupnost, vendar v drugo naselje. Sedež skupnosti je na naslovu Verd 100, 1360 Vrhnika.
Viri: Krajevna skupnost Verd — predstavitev ↗ · Občina Vrhnika — Vrhnika v številkah ↗
Retovje in sotočje Ljubljanice
Retovje je zatrepna dolina pod Ljubljanskim vrhom in Raskovcem. Nastala je s postopnim udiranjem stropov nekdanjih jam. Tu izvira Velika Ljubljanica, medtem ko Mala Ljubljanica priteče iz Močilnika. Sredi Verda se združita; od sotočja naprej se reka imenuje Ljubljanica.
Med izviri v Retovju so Pod skalco, Pod orehom, Malo okence in Veliko okence. V 19. stoletju je ob njih delovalo več kot deset žag venecijank.
Kotnik-Lenarčičev park ob Ljubljanici
Park na naslovu Verd 14 je v 19. stoletju uredila industrialska in veleposestniška družina Kotnik. Zasadili so ga pred družinsko hišo, kjer so prej stale tri kmetije. Med drevesi je ginko, ki sta ga leta 1883 s poročnega potovanja na Kitajsko prinesla hči družine Kotnik in njen mož Lenarčič.
Park je obdajala opečna ograja. Ob Ljubljanici je nad toplim izvirom stala hišica s toplicami, višje ob cesti pa kapelica svetega Florjana. Na mestu kapelice od leta 1958 stoji spomenik žrtvam narodnoosvobodilnega boja iz Verda. Na vrhu je bronasti kip Borisa Kalina.
Mikl'čeva kašča in slikarja iz Verda
Baročno oblikovana Mikl'čeva kašča na naslovu Verd 18 je bila prvotno last bistriškega samostana. Leta 1981 so jo obnovili in preuredili v galerijo. Stalna postavitev obsega fotografije likovnih del Jožefa Petkovška, občasno pa razstavljajo tudi dela drugih umetnikov.
V neposredni bližini sta rojstni hiši Jožefa Petkovška in Mateja Sternena, označeni s spominskima ploščama. Pri vrhniških kaščah je bil zgornji prostor namenjen žitu, klet pa drugim poljskim pridelkom.