Vrzdenec: horjulska dolina, Cankarjeva mati in freske
Vrzdenec leži ob Šujici na koncu horjulske doline. Z njim sta povezana rojstni kraj Cankarjeve matere in cerkev sv. Kancijana z več plastmi stenskih poslikav.
Vrzdenec in horjulska dolina
Vrzdenec je eno od devetih naselij občine Horjul v osrednjeslovenski statistični regiji. Občinski pregled naselij mu pripisuje prepoznavni znak veverice. V tabeli, označeni s podatki Statističnega urada Republike Slovenije na dan 16. julija 2026, navaja površino 5,7 kvadratnega kilometra in 532 prebivalcev. Naselje Horjul je občinsko središče, Vrzdenec pa samostojno navedeno naselje iste občine.
Občinska predstavitev umešča vas na konec horjulske doline ob Šujico, ki jo domačini imenujejo tudi Velika voda. K Vrzdencu prišteva zaselke Zagorica, Gošavje in Kisovnik. Opisuje prisojno lego med okoliškimi vzpetinami, med njimi Rebrom, Baševim gričem, Tičnico in Sredigričem. Južno od vasi omenja Tabor oziroma Rožmanov hrib, visok 491 metrov. Blizu Kisovnika navaja Zamejško jamo. Razlago imena vasi iz izraza vrh studenca predstavlja kot domnevo.
Občinska predstavitev na obrobju vasi v Rožmanu omenja tudi družinski živalski vrt Rožman. Med naravnimi značilnostmi naselja našteva izvire Sopošče, Deklevšek in Jazba ter bolj močvirnat nižinski svet.
Viri: Občina Horjul: Vrzdenec, krajina in kulturna dediščina ↗ · Občina Horjul: naselja, podatki SURS 16. julija 2026 ↗
Neža Pivk in spomin na Cankarjevo mater
Vrzdenec je povezan z Nežo Pivk, materjo pisatelja Ivana Cankarja. Občina navaja, da se je rodila 29. decembra 1843 v leseni bajti ob Rožmanovem mlinu. Okoli leta 1855 se je z družino preselila na Vrhniko. Pozneje se je poročila z vrhniškim krojačem Jožefom Cankarjem; Ivan je bil eden od njunih dvanajstih otrok.
Spomin nanjo je danes povezan tudi z doprsnim kipom ob poslovilni vežici svetega Krištofa. Po občinski predstavitvi ga je izdelal umetnik Edin Ščuk iz kraškega masivnega apnenca z rudistnimi lupinami. Podoba predstavlja kmečko ženo z ruto. Občinski opis povezuje materin spomin s Cankarjevim romanom Na klancu in črticami, kot sta Desetica in Skodelica kave.
Viri: Občina Horjul: Vrzdenec, krajina in kulturna dediščina ↗
Cerkev sv. Kancijana in ohranjene freske
Cerkev sv. Kancijana občina opisuje kot romansko stavbo, verjetno iz 13. stoletja, s freskami iz več obdobij. Sedanja podoba je rezultat prezidav: v opisu so posebej navedeni romanska ladja, gotski prezbiterij z rebrastim svodom ter poznejši zvonik. Cerkev je pod spomeniškim varstvom, na pokopališču pa stoji tudi stara kostnica.
Matej Sternen je v letih 1925 in 1926 po navodilih spomeniške službe sodeloval pri odkrivanju stenskih poslikav. V ladji sta bili prepoznani dve plasti; mlajšo so prenesli v Narodni muzej v Ljubljani, pod njo pa ohranili starejšo. Originalno fresko svetega Krištofa so leta 2001 sneli z zunanje stene in restavrirali. Leta 2003 jo je na prvotnem mestu nadomestila kopija, 3. decembra 2019 pa so original vgradili v notranjost poslovilne vežice. Občinski opis vežico pripisuje arhitektu Andreju Briškemu.
Med ohranjenimi prizori občina našteva Jezusovo rojstvo, oznanjenje pastirjem, poklon neidentificiranega moža in žene ter poklon svetih treh kraljev. Starejšo plast poslikav v ladji umešča v 14. stoletje, mlajšo pa v začetek 15. stoletja. Freske, odkrite v prezbiteriju leta 1926, datira okoli leta 1470. Višino in širino strehe nove poslovilne vežice so po občinskem zapisu prilagodili velikosti restavrirane freske svetega Krištofa.
Viri: Občina Horjul: Vrzdenec, krajina in kulturna dediščina ↗
Vodovodna oskrba in potujoča knjižnica
Aktualni občinski opis vodnih virov povezuje Vrzdenec in Žažar v skupen vodovodni sistem. Ta se oskrbuje iz vrtine nad Vrzdencem, na območju opuščenega manjšega peskokopa ob cesti proti Šentjoštu nad Horjulom. Vodo črpajo v vodohrane, iz katerih oskrbujejo obe naselji. Objavljenih 688 uporabnikov in 174 priključkov se nanaša na sistem za oba kraja. Na črpališču vodo pripravljajo z UV-dezinfekcijo in natrijevim hipokloritom.
Mestna knjižnica Ljubljana za Vrzdenec vodi posebno stran bibliobusnega postajališča. Na njej je povezava do urnika postajališč za leto 2026, zato je termin prihoda potujoče knjižnice mogoče preveriti pri izvajalcu.
Viri: Občina Horjul: Vrzdenec, krajina in kulturna dediščina ↗ · Občina Horjul: vodovodni sistemi in vodni viri ↗ · Mestna knjižnica Ljubljana: bibliobusno postajališče Vrzdenec ↗