.jpg){kind=link}
Žetale: cerkve, haloške domačije in gozdna učna pot
Žetale so občinsko središče v zgornji dolini Rogatnice. Članek predstavi cerkveno in šolsko dediščino, domačije v sosednjih naseljih ter gozdno učno pot.
Žetale med dolino Rogatnice in Macljem
Šolska predstavitev kraja umešča Žetale v jugozahodni del Haloz, na približno tristo metrov nadmorske višine. Dolina Rogatnice omogoča povezavo proti Podlehniku ter dalje proti Ptuju, zahodno proti Rogatcu in severno proti Majšperku. Okoliški svet je razgiban: ozka dolinska dna spremljajo strma pobočja, gozdovi, sadovnjaki in posamezne kmetije. Južno zaledje tvori Macelj, prek katerega poteka državna meja s Hrvaško. Donačka gora je izrazita višja vzpetina zahodno od žetalskega območja.
Šolska predstavitev, objavljena leta 2011, povezuje kraj s kmetijstvom, predvsem živinorejo, deloma vinogradništvom in sadjarstvom. Občina poleg Žetal obsega Čermožiše, Dobrino, Kočice in Nadole. Kot samostojna občina je bila ustanovljena 1. januarja 1999. Isti zgodovinski opis omenja ime Schiltern v urbarjih iz leta 1228 ter poznejše ime Miholova vas, povezano z Mihaelovo cerkvijo. Današnje krajevno ime po predstavitvi izvira iz obdobja po drugi svetovni vojni.
Arheološke najdbe in starejši cerkveni opisi
Peter Kodrič je leta 1898 pri kopanju za sadovnjak odkril bronaste predmete iz časa približno 1200–1000 pred našim štetjem. Občinski opis navaja sekiri, nož, srp, fibule in surovino za vlivanje. Večino hrani graški Joanneum, štiri Pokrajinski muzej Maribor.
Mihaelova cerkev ima prezbiterij, ladjo in zvonik iz različnih gradbenih faz. Vklesano letnico 1450 občinski opis razume kot verjeten zaključek dela gradnje. Iz fragmenta listine iz leta 1298 ni razvidno, ali je kupljena vas že imela cerkev.
Marija Tolažnica oziroma Marija Trošt je romarska cerkev. Po občinskem opisu jarmečka nedelja sledi Marijinemu vnebovzetju. Prižnica iz leta 1754 je delo Janeza Jurija Mersija. Nastanek cerkve vir povezuje tudi z ljudskim izročilom o prikazovanjih med kužnimi obolenji; tega ne podaja kot dokazano dogajanje.
Marijino cerkev zaznamuje veliki nadstropni oltar. Šest kapel ima oltarje svetega Janeza Evangelista, Križa, Matije, Henrika, Jožefa in Antona Padovanskega. Na slavoločni steni sta kipa Helene in Brigite. Janečkove orgle so obnovili v letih 1993–1994. Občinska opisa cerkva povzemata umetnostnozgodovinski prispevek Polone Vidmar iz leta 2003.
Viri: Občina Žetale: cerkev svetega Mihaela ↗ · Občina Žetale: cerkev Marije Tolažnice ↗ · Občina Žetale: arheološko najdišče pri Kodričevih ↗
Vukova hiša v Dobrini
Vukova hiša stoji ob cesti v Dobrini, razloženem naselju pred Žetalami. Lesena cimprana stavba je narejena iz grobo obtesanih brun, ometana z ilovico in pobeljena z apnom. Kamnita klet podpira stanovanjski del; strma čopasta streha je krita s slamo, okoli hiše pa teče lesen gank. Pod njim stoji lesena preša. Majhna, skoraj kvadratna okna sodijo med njene značilne stavbne prvine.
Občinski opis navaja zapise o lastnikih iz leta 1861. Leta 2006 je občina uredila lastniški odnos in začela obnovo razpadajoče stavbe; po strehi so leta 2007 sledili leseno in kamnito ostenje, ometi, gank, stavbno pohištvo in notranjost. Pod odstranjenim ometom so rekonstruirali prvotna okna, v kleti pa predstavili dve odkriti lini. Krušno peč so obnovili na podlagi najdenih koščkov pečnic.
Pušnikova domačija v Nadolah
Pušnikova domačija na naslovu Nadole 1 stoji na ozki polici haloškega pobočja. Stanovanjska hiša in gospodarska poslopja so postavljena v ravni vrsti. Gradivo so pridobili v okolici: kamen, lapor, les in slamo za strehe. Sredi hiše je lojpa oziroma veža z nekdanjo črno kuhinjo; levo bivalna hiša, desno mala hiška, pozneje kuhinja z zidanim štedilnikom.
V lesenem tramovnem stropu sta rozeta in letnica 1831. V prostoru so krušna peč s klopjo, miza ter nabožne podobe. Skedenj nosi letnico 1836, vinska klet s prešo pa 1871. Niz dopolnjujejo hlev, svinjaki, kolarnica in leseno stranišče; čebelnjak stoji posebej. Ohranjeni pripomočki za slamnate strehe so povezani z zadnjim gospodarjem, ki je bil priznan krovec.
Gospodarska oprema vključuje lesene sode in prešo, v kolarnici ter drugih poslopjih pa je ohranjeno domače orodje.
Kulturna pot, dvorana in lokalni ustvarjalci
Lokalni program kulture za obdobje 2023–2026 opisuje šestkilometrsko krožno pot po dediščini, urejeno leta 2014. Ima pet kontrolnih točk, začetek in konec pa pri Vukovi domačiji. V isti predstavitvi je navedena senčnica ob Vukovi hiši, dograjena leta 2018 kot rekonstrukcija nekdanjega hleva. Uredili so manjšo kuhinjo, sanitarni prostor in obnovili klet. Pušnikov kompleks je bil obnovljen v projektu DE-PARK, ob njem pa so očistili del zemljišča ter ponovno zasadili sadno drevje.
Večnamensko dvorano na naslovu Žetale 1 so po programu zgradili v letih 2014–2015. Dokument navaja Kulturno društvo Žetale in likovno dejavnost Extempore. Med krajevnimi ustvarjalci omeni Antona Hajška, izdajatelja Slomškovih spisov, pisatelja Jožeta Topolovca oziroma Jožeta Haložana ter profesorja Franca Kitaka.
Program je občinski svet sprejel 27. februarja 2023. Za obdobje 2023–2026 ni načrtoval nove javne kulturne infrastrukture, ker je dvorana zadostovala potrebam. Med načrtovanimi nalogami je bilo nadaljnje turistično urejanje Pušnikove domačije, ne avtomatična ugotovitev, da so bili vsi ukrepi izvedeni.
Viri: Občina Žetale: lokalni program za kulturo 2023–2026, sprejet 27. februarja 2023 ↗
Gozdna učna pot K debeli bukvi
Šolski vodnik iz leta 2012 opisuje gozdno učno pot na severnem pobočju Maclja kot krožno, dolgo 4,5 kilometra. Začetek in zaključek sta pri osnovni šoli, kjer je navedeno parkirišče. Rumena goba je njena oznaka. Dvanajst postaj predstavlja Haloze, potok, gozd, vodo, podrast, lovstvo, oglarsko kopo, tla, bolezni dreves, debelo bukev, mravljišče ter gozdni rob.
Pri šesti postaji vodnik navede lovsko prežo, pri sedmi oglarsko kopo, pri deseti pa vremensko hišico, vpisno knjigo in žig. Pot je namenjena tudi naravoslovnim in športnim dnevom ter skupinam z vodniki šole. V istem vodniku se Haloze delijo na višji zahodni gozdnati in nižji vzhodni vinorodni del. Rogatnica je opisana kot najdaljši haloški potok, dolg približno sedemnajst kilometrov. Opis pripada vodniku iz leta 2012.
Viri: OŠ Žetale: vodnik Gozdna učna pot K debeli bukvi, 2012, fizične strani 3, 6, 12–16, 18 in 47 ↗
Pohod in obnova Marije Tolažnice leta 2025
Žetalske novice iz septembra 2025 opisujejo pohod strojnega krožka 15. avgusta. Okoli sto udeležencev se je zbralo pri lovskem domu v Žetalah in po gozdni poti odšlo proti Mariji Tolažnici. Pred zadnjim vzponom sta jih na svoji kmetiji pogostila Albert in Vida Prevolšek iz Čermožiš. Cerkev je tega leta obeleževala tristoletnico; avtor Peter Brodnjak poroča o obsežni obnovi, novem oltarju, ambonu in klopeh.
Bogoslužje je vodil župnik Janez Frangež iz Majšperka. Po njem so se pohodniki mimo šolskega igrišča vrnili do lovskega doma. Članek posebej omenja mlade člane pri pripravi hrane ter glasbeni nastop Uroša in Klemena Bera, prvega na harmoniki, drugega na kitari.
Viri: Žetalske novice, 2025/90, fizična stran 32: pohod k Mariji Tolažnici ↗
Šolstvo od mežnarije do nove stavbe
Zgodovina šole, ki jo je na uradni spletni strani zapisala Lidija Šešerko po šolskih kronikah, začetek uradnega šolstva postavlja v leto 1812. Zanj si je prizadeval župnik Jožef Meglič, pouk pa je potekal v mežnariji pod cerkvijo. Leta 1862 je župnija dobila lastno šolsko stavbo, leta 1892 pa je bila zgrajena tako imenovana zgornja šola.
Zaradi pomanjkanja prostora so učilnice pregradili, da bi odpravili dvoizmenski pouk, vendar so bile manjše sobe za pouk pretesne. Od leta 1995 sta dva oddelka, knjižnica in mala šola gostovali v gasilskem domu. Stavba v Žabjeku iz leta 1914 je bila sprva namenjena učiteljskim stanovanjem, pozneje mlečni kuhinji, telovadnici in knjižnici.
Nova šola je bila predana namenu 1. septembra 2000. Dobila je učilnice, kabinete, telovadnico, knjižnico in računalniško učilnico. Leta 2011 so ob njej zgradili vrtec s tremi oddelki. Naslov šole je Čermožiše 45b.
Kronika navaja prihod večine učencev z avtobusom ali kombijem iz Čermožiš, Nadol, Dobrine, Kočic in Žetal. V starejšem obdobju je pouk zaradi prostorske stiske potekal v treh izmenah; obisk šole so oteževali tudi bolezni in pomanjkanje.
Stara šola in kapelice v vaškem prostoru
Register nepremične kulturne dediščine evidentira staro šolo pod EŠD 18310. Pritlična, podkletena stavba je nastajala v dveh fazah; pokriva jo strma dvokapna opečna čopasta streha. Fasado členijo maltaste okenske in vogalne obrobe v poznobaročni maniri. Register jo umešča nad cesto v središču vasi, z zgodovinskim naslovom Žetale 13.
Kapelica svetega Mihaela s konca 19. stoletja stoji ob cesti v jugozahodnem delu vasi, severozahodno od cerkve. Pokriva jo pločevinasta dvokapnica, v notranjosti je kip zavetnika. Prapotnjekova kapelica je znamenje z nišo iz druge polovice 19. stoletja na domačiji Žetale 111. Vaška kapelica zaprtega tipa stoji severno od vasi na slemenu, pod dvokapno opečno streho.
Mihaelovo cerkev register opisuje z gotskim križnorebrastim prezbiterijem, križno obokano ladjo in podkorjem ter banjasto obokano zakristijo. Njeno lego določa kot vzpetino ob južnem robu naselja. Marijino romarsko cerkev evidentira v Čermožišah, zahodno nad Žetalami.
V sosednjih Čermožišah register navede še poznogotsko cerkev svetega Boštjana. Ima lesen raven strop v ladji in tri baročne oltarje iz 17. stoletja. Stoji ob cesti v razloženem naselju.
Dvorana na vrtčevski zaključni prireditvi
Vrtec Žetale je 1. julija 2026 objavil poročilo o zaključni prireditvi v dvorani Žetale, izvedeni 23. junija. Rumena igralnica je nastopila z Veselim rumenim vlakom: otroci so peli, plesali, igrali in deklamirali. Zelena igralnica je uprizorila Sapramiško, oranžna pa predvajala posnetek ustvarjanja najmlajših na temo Pod medvedovim dežnikom.
Ob slovesu so posebej predstavili enajst otrok, ki so zaključili vrtec in naj bi jeseni prestopili šolski prag. Pri nastopih so bili navzoči starši. Vrtec ima naslov Čermožiše 44c in objavlja kontakt 02 761 99 28. Dogodek pokaže dejansko rabo žetalske dvorane za družinsko in vzgojno dogajanje leta 2026.
Občinsko središče in naravne vrednote v aktu iz leta 2007
Prostorski odlok, objavljen v Uradnem listu 20. decembra 2007, Žetale opredeli kot občinsko središče. Čermožiše, Dobrino, Kočice in Nadole obravnava kot kmečka oziroma kmečko-stanovanjska naselja z razpršeno gradnjo. Kot prevladujoči rabi območja navede kmetijstvo in gozdarstvo, med državnimi cestami pa povezavo Kozminci–Žetale–Rogatec.
Med naravnimi vrednotami akt našteje lipo izjemnih dimenzij pri Mihaelovi cerkvi, lipo pri Marijini cerkvi v Čermožišah in Horvatov cer. Navede rastišče Juvanovega netreska na Reseniku, gozd Belinovec na ovršju Maclja ter suhi travnik na Grajfovem vrhu severno od Žetal. Rogatnico opredeli kot desni pritok Dravinje. To so konkretna imena naravnih vrednot v zgodovinskem aktu, ne popis vseh današnjih obiskovalnih poti.
Pri dediščini našteje tudi staro šolo, Mihaelovo cerkev, vaške kapelice, Vukovo in Pušnikovo domačijo. Upravno jedro in naravno zaledje sta v njem obravnavana skupaj s sosednjimi naselji.
V istem aktu so Haloze opredeljene kot območje pričakovanih geoloških naravnih vrednot. Razlaga omenja miocenske kamnine, bogate s fosili, ter možnosti najdb školjk, polžev in rakovic. Namen spremljanja zemeljskih del je dokumentiranje in ohranjanje novih najdb.