Zgornja Besnica: učna pot Rovnik, slap Šum in besniška dediščina
Zgornja Besnica je naselje v Mestni občini Kranj na Gorenjskem, pod gozdnatim Rovnikom v Besniški dolini. Izletniško podobo kraja oblikujeta učna pot Rovnik–slap Šum in potok Nemiljščica s slapom Šum. Zgornja in Spodnja Besnica sta različni naselji iste krajevne skupnosti, ki vključuje tudi Rakovico in Zabukovje.
Zgornja Besnica in krajevna skupnost
Predstavitev KS Besnica za Zgornjo Besnico navaja nadmorsko višino 480 metrov, za Spodnjo Besnico pa 424 metrov. Med lokalnimi vrhovi izpostavlja Rovnik, Špičasti hrib, Sv. Jošt in Šmarjetno goro. Dolino obdajajo gozdnata predalpska pobočja, na severu pa območje krajevne skupnosti omejuje reka Sava. Krajevna predstavitev dolino povezuje s kmetijstvom, gozdovi in odhajanjem prebivalcev na delo v Kranj ali bližnje kraje.
Občinski seznam za Zgornjo Besnico našteva ulice Brsc, Dvor, Na dobravah, Na Vidmu, Nova vas, Podrovnik, Ribogojnica, V Čepuljah in Videmce. Za krajevne informacije je na voljo KS Besnica na naslovu Na hribu 7, 4201 Zgornja Besnica, po telefonu 041 507 839 ali elektronski pošti ks.besnica@kranj.si. Uradne ure potekajo po predhodnem dogovoru.
Viri: Mestna občina Kranj: kontakt KS Besnica ↗ · KS Besnica: osnovne informacije ↗
Učna pot Rovnik–slap Šum: dolžina in gozdne vsebine
Uradni vodič, ki ga je leta 2012 izdala Mestna občina Kranj z besedilom Zavoda za gozdove Slovenije, opisuje 3,4 kilometra dolgo učno pot. Navaja 230 metrov višinske razlike in približno uro in pol do dve uri hoje. Pot vodi čez Rovnik, kraški osamelec nad Zgornjo Besnico; njegov vrh je v vodiču označen z višino 706 metrov.
Na zemljevidu je označenih 27 učnih točk. Med njimi so smrekov gozd, bukov debeljak, pomlajevanje gozda, gozdne vlake in toploljubni gozd. Obiskovalci spoznavajo tudi beli in črni gaber, divjo češnjo, hrast graden, veliki jesen, pravi kostanj in macesen. Razgledna točka predstavlja gorenjsko pokrajino od Radovljice do Zaloga pri Komendi, s Karavankami in zahodnim delom Kamniško-Savinjskih Alp.
Viri: Mestna občina Kranj in Zavod za gozdove Slovenije: učna pot Rovnik–slap Šum, vodič 2012 ↗
Besniški kras: jame, apnenec in fosili
Apnenčasta podlaga Rovnika pojasnjuje njegove vrtače, jame in brezna. Učna pot predstavlja Bidovčevo luknjo in Podskokarjevo jamo kot naravni vrednoti državnega pomena. Vodič opisuje kapnike, zavese in jamske ježke ter navaja, da rekreativno-turistično društvo Rokovnači občasno organizira voden ogled Bidovčeve luknje. Predstavitev KS obisk jam povezuje z lokalnimi vodiči, ki poznajo podzemlje.
Geološka učna točka opozarja na fosile in minerale. Vodič navaja nahajališče fosilov iz oligocena, odkrito leta 1990, ter med najdbami omenja školjke, morske ježke in zobe morskih psov. Takšne vsebine dopolnjujejo gozdne table: izlet skozi Rovnik povezuje površinske oblike, nekdanji morski svet in današnji gozd.
Viri: Mestna občina Kranj in Zavod za gozdove Slovenije: učna pot Rovnik–slap Šum, vodič 2012 ↗ · KS Besnica: zanimivosti ↗
Slap Šum na Nemiljščici in priprava izleta
Slap Šum leži na potoku Nemiljščica pri Zgornji Besnici. Vodič učne poti mu namenja zadnje informativne točke in prikazuje povezavo do slapa ter možnosti parkiranja. Za dostop do slapa navaja približno 15 minut hoje, vendar to niso podatki o času celotne poti čez Rovnik. V istem vodiču je izrecno navedeno, da ta dostop ni primeren za predšolske otroke.
Viri: Mestna občina Kranj in Zavod za gozdove Slovenije: učna pot Rovnik–slap Šum, vodič 2012 ↗ · KS Besnica: zanimivosti ↗
Omembe iz leta 1291, nekdanje toplice in voščenka
Zgodovinska predstavitev KS prvo omembo Besnice in cerkve v Zgornji Besnici umešča v leto 1291, v urbar loškega gospostva. Opisuje tudi nekdanje besniške toplice ob toplem izviru: zdravljenje omenja listina iz leta 1618, leta 1954 pa sta bila zgrajena dva manjša bazena. Krajevna predstavitev danes toplice opisuje kot zapuščene.
Sadna posebnost širše Besnice je besniška voščenka, imenovana tudi gorenjska voščenka. KS jo razlikuje od sevniške voščenke in opisuje zlatorumene, rahlo rdečkaste plodove. Zaradi okusa in trpežnosti se je uveljavila v gorenjskih sadovnjakih, v preteklosti pa so jo uporabljali tudi pri žganjekuhi.