Zgornja Ščavnica: Grafonževa domačija in pokopališče
Domačija Grafonž s hišo iz leta 1841 in evangeličansko pokopališče zaznamujeta dediščino Zgornje Ščavnice. Strokovni zapisi opisujejo kmečko stavbarstvo, versko zgodovino ter obnovi obeh krajevnih znamenitosti leta 2017.
Raztresena vas ob Ščavnici
Zgornja Ščavnica je naselje v občini Sveta Ana. Strokovno poročilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ga opisuje kot raztreseno naselje, v katerem ob cesti v osrednjem delu stoji domačija Grafonž. Turistična knjižica Po Goricah domačijo umešča ob reko Ščavnico. Podeželsko okolje povezujejo domačije, gospodarska poslopja in kmetijska zemljišča. Občinska predstavitev navaja nadmorsko višino 253 metrov.
Dve posebej dokumentirani krajevni znamenitosti sta Grafonževa domačija in evangeličansko pokopališče. Poročilo Varstvo spomenikov 53 podrobno obravnava njuni prenovi iz leta 2017. Pokopališče umešča ob cesto v zahodnem delu naselja, domačijo pa v njegov osrednji del. Stavbna dediščina tako predstavlja različna obdobja krajevnega življenja.
Viri: ZVKDS: Varstvo spomenikov, poročila 53, fizični strani 153–154 ↗ · LAS Ovtar: Po Goricah, fizični strani 25 in 100 ↗ · Občina Sveta Ana: nedatirana predstavitev Zgornje Ščavnice ↗
Rožmanov mlin in krajevna pridelava
Občinska predstavitev med krajevnimi dejavnostmi opisuje Rožmanov mlin. Nekdanje vodno kolo je poganjala reka Ščavnica, opis pa navaja poznejše mletje z električno energijo. Našteva pšenično, rženo, ajdovo, koruzno in pirino moko ter koruzni zdrob. V istem nedatiranem profilu so predstavljeni pridelava in predelava jedilnih buč pri Prančbergerjevih, vrtnarstvo družine Slaček ter priprava različnih kisov na kmetiji Simonič, tudi iz jabolk visokodebelnih jablan.
Viri: Občina Sveta Ana: nedatirana predstavitev Zgornje Ščavnice ↗
Grafonževa domačija in hiša z letnico 1841
Domačijo Grafonž sestavljajo stanovanjska hiša, večje gospodarsko poslopje, kozolec, leseno stranišče, čebelnjak, vodnjak, lanišnica in latnik oziroma brajda. Strokovni opis izpostavlja ohranjen stavbni ambient devetnajstega stoletja z opremo, predmeti, kmečkimi stroji in tehničnimi zanimivostmi. Letnica 1841 je vklesana na kamnitem kletnem portalu pritlične, delno podkletene hiše.
Hiša ima šestosno glavno fasado in triosno pročelje. V notranjosti veža povezuje bivalne prostore, obokano klet in podstrešje. Ohranjena sta notranje in zunanje stavbno pohištvo z okovjem. Stara knjižica Po Goricah pri domačiji družine Urbanič dodatno opisuje lesena okna z naoknicami, strmo dvokapno opečno streho ter čebelnjak z osemintridesetimi dunajskimi panji.
Viri: ZVKDS: Varstvo spomenikov, poročila 53, fizični strani 153–154 ↗ · LAS Ovtar: Po Goricah, fizični strani 25 in 100 ↗
Obnovljena kuhinja in podstrešne sobe
V letih 2007–2009 so pri celoviti obnovi hiše rekonstruirali banjasti obok kuhinje, obnovili krušno peč z ognjiščem in zidani kuhinjski štedilnik. Julija 2009 sta v okviru Aninega tedna in občinskega praznika sledili odprtje ter predstavitev prenovljene hiše z opremo in pohištvom.
Poročilo opisuje nadaljnjo ureditev podstrešja v okviru projekta DETOX. Dela so potekala od konca februarja do maja 2017. Uredili so manjše sobe s sanitarijami, električno in vodovodno napeljavo, izolacijo ter lesene podnice. Sanitarije so dobile keramične obloge, pohištvo pa so oblikovno prilagodili notranjemu ambientu hiše. To je dokumentirana prenova iz leta 2017.
Viri: ZVKDS: Varstvo spomenikov, poročila 53, fizični strani 153–154 ↗
Evangeličansko pokopališče in kapela
Strokovno poročilo nastanek pokopališča povezuje s priseljevanjem prekmurskih evangeličanov med obema svetovnima vojnama. Navaja, da je Štefan Kočar leta 1930 daroval del zemlje evangeličanski skupščini zaradi želje po dostojnem pokopu svoje hčere Gizele. Posvetitev postavlja na 12. julij 1931, dozidavo kapele z zvonom pa predvidoma v leto 1935.
Kapela ima šilasto zaključena okna in strmo streho. Ob prenovi leta 2017 so uredili drenažo, obnovili kapelo z zvonikom, tlakovali poti in uredili grobove. Za kapelo so odkrili litoželezni nagrobnik, ki po raziskavah in pričevanjih pripada prvemu grobu. Obnovili so ga in vrnili na prvotno mesto. Pred menjavo naoknic so raziskali opleske in stenske premaze ter po ugotovitvah določili odtenek. Strešno kritino so zamenjali z bakreno. Nagrobnike so med urejanjem temeljev začasno odmaknili, nato ponovno namestili na betonske pasovne temelje, ki so jih prekrili z grobo brušenimi kamnitimi ploščami.
Viri: ZVKDS: Varstvo spomenikov, poročila 53, fizični strani 153–154 ↗
Krajevna dediščina v odloku iz leta 2010
Odlok, objavljen v Uradnem listu 39/2010, med etnološkimi spomeniki izrecno navaja domačijo Grafonž z evidenčno številko 23203. Evangeličansko pokopališče s številko 7128 uvršča med zgodovinske spomenike. V Zgornji Ščavnici našteva tudi Močnikovo kovačijo kot tehniški spomenik, rimsko gomilo in rimsko gomilno grobišče pa med arheološkimi spomeniki.
Takšna razvrstitev v arhivskem odloku povezuje podeželsko stavbarstvo, versko zgodovino, obrt in starejše arheološke sledi. Pri domačiji in pokopališču strokovno poročilo poleg zgodovine opisuje tudi konkretne konservatorske posege, s katerimi so leta 2017 ohranili stavbe, opremo in nagrobnike.
Viri: Uradni list 39/2010: arhivski odlok o krajevnih spomenikih ↗