Zgornji Tuhinj: šola, gasilstvo in spomini na nekdanje obrti
Zgornji Tuhinj v občini Kamnik povezuje podružnično šolo, staro gasilsko društvo in dediščino hišnih imen. Spominski zapis Ane Petelin ohranja podobo nekdanjih kmetij, planinske paše, mlinov in obrti.
Kraj v Tuhinjski dolini
Zgornji Tuhinj je naselje v občini Kamnik. Ana Petelin ga v spominskem članku, objavljenem v glasilu Utrinki leta 2013, predstavi kot svoj rodni kraj. Za vasjo se dviga Menina planina, Tuhinjsko dolino pa opisuje kot dolino med Kamnikom in Kozjakom. Njena pripoved o otroštvu povezuje polja, gozdove in planinsko pašo z vsakdanjim življenjem domačinov.
V avtoričinem spominu je bila vas izrazito kmečka. Prebivalci so obdelovali polja in gospodarili z gozdom; les so uporabljali doma, ob večjih nakupih pa ga tudi prodajali. Med hišami so bile stavbe s slamnato streho. Razlike v obsegu zemlje so se izražale v poimenovanjih gruntarji, polgruntarji in četrtgruntarji. Kočarji z malo zemlje so pri večjih kmetih opravljali dnino, med drugim ob košnji in žetvi.
Viri: OŠ Šmartno v Tuhinju: predstavitev podružnične šole ↗ · Ana Petelin: Zgornji Tuhinj – moj rodni kraj, Utrinki 2013, fizične strani 30–33 ↗
Paša, mlini in nekdanje obrti
Petelinova opisuje poletno pašo krav in ovc na Tuhinjski planini od maja do konca septembra. Za živino je skrbel pastir, ki je imel svojo kočo. Za prevoz so pri kmetijah uporabljali konje, pri bajtarjih tudi kravo. Žito so vozili v tri mline ob večjem potoku pod vasjo. Mlinarji so za plačilo od kmetov vzeli »merco«, torej del žita, kočarji pa so plačevali z denarjem.
Med obrtniki se avtorica spominja dveh čevljarjev, kovača in mizarja. Kovač je tudi podkoval konje, za njegov meh pa so potrebovali oglje. Avtoričin oče je na Tuhinjski planini postavljal kope: les je zložil, ga prekril z zemljo in nadzoroval počasno tlenje. Otroci so ohlajeno oglje v koših nosili kovaču. Ob vznožju Menine planine je oče pripravljal tudi apnenico, žgano apno pa so po gašenju uporabljali za pleskanje.
Viri: Ana Petelin: Zgornji Tuhinj – moj rodni kraj, Utrinki 2013, fizične strani 30–33 ↗
Podružnična šola in njena prenova
Uradna predstavitev Podružnične šole Zgornji Tuhinj postavlja začetek šolstva v leto 1857, ko je bila ustanovljena enorazrednica. Šola deluje v okviru Osnovne šole Šmartno v Tuhinju na naslovu Zgornji Tuhinj 45. Predstavitev navaja štiri razrede in štiri razredne učiteljice. Šolski okoliš obsega tudi okoliške vasi, med njimi Cirkuše, Golice, Laze, Stara Sela, Veliki in Mali Hrib, Češnjice, Zgornji Okrog, Liplje in Črni Vrh.
Občinska objava iz oktobra 2019 opisuje prenovo, začeto leta 2018. Z nadzidavo so pridobili dve učilnici in dva kabineta v mansardi ter novo strešno kritino. Povečali in preuredili so telovadnico, uredili kuhinjo, pritlične sanitarije in garderobne omarice. V prvem nadstropju so zamenjali vratna krila in pode učilnic, obnovili zunanje stopnice ter zunanje igrišče. Šolska stavba je tako dobila več prostora za pouk, prehrano in gibanje.
Viri: OŠ Šmartno v Tuhinju: predstavitev podružnične šole ↗ · Občina Kamnik: odprtje prenovljene podružnične šole, 2019 ↗
Hišna imena kot lokalna dediščina
V Zgornjem Tuhinju je maja 2023 potekalo srečanje z domačini o starih hišnih imenih. Občina je poročala o 180 raziskanih imenih na območju celotne krajevne skupnosti, ki vključuje več naselij; to ni število imen samo v tej vasi. V zapisu poudarja, da so hišna imena dobro ohranjena in še v vsakdanji uporabi. Obravnava jih kot zgodovinsko, etnološko in narečno dediščino, pri kateri se jezikovne posebnosti razlikujejo tudi med naselji iste skupnosti.
Gasilstvo in skupnost
Prostovoljno gasilsko društvo Zgornji Tuhinj je bilo ustanovljeno leta 1911. Občinska predstavitev iz marca 2026 ga opisuje kot četrto ustanovljeno gasilsko društvo v občini. Njegovo območje delovanja sega čez celotno krajevno skupnost. Poleg operative se ukvarja s preventivo, izobraževanjem in mladinskimi ekipami. Leta 2019 se je vključilo v sistem prvih posredovalcev, ki se usposabljajo v sodelovanju z Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik.
V letih 2010 in 2011 so obnovili gasilski dom, ob stoletnici izdali društveno kroniko in posodobili opremo. Občinski opis posebej omenja delo med žledom februarja 2014, ko so ob izpadih elektrike, telefonskega signala in neprevoznih cestah organizirali neprekinjeno dežurstvo v domu in na terenu. Društvena zgodovina zato ob tekmovalnih dosežkih ohranja tudi izkušnje skupnega odzivanja na težke razmere.