Občina Postojna: kraška pokrajina in raziskovanje krasa
Občina Postojna leži v severnem delu Pivške kotline, na prehodu med primorskim in celinskim svetom. Prometne povezave so spodbujale razvoj Postojne kot upravnega in gospodarskega središča. Občinsko pokrajino zaznamujejo kraško površje in obsežni gozdovi, med kmetijskimi dejavnostmi pa je tudi živinoreja.[1]
Razdrto pod Nanosom
Razdrto je vaško izhodišče poti na Nanos, ki leži med osrednjo Slovenijo in Primorjem. Nad vasjo se travnata pobočja izmenjujejo z gozdom. Pot iz Razdrtega vodi proti Vojkovi koči pod Plešo.[2]
Od čitalnice do bibliobusa
Zgodovina Mestne knjižnice Postojna sega k Narodni čitalnici, ki je delovala od leta 1868. Iz njene dejavnosti je leta 1905 nastala Ljudska knjižnica. Leta 1957 sta se Ljudska in Študijska knjižnica združili, leta 1979 pa je začel voziti prvi bibliobus.
Prenovljene knjižnične prostore so odprli leta 2009. Ustanova je leta 2024 znova prevzela ime Mestna knjižnica Postojna.[3]
Raziskave površja, jam in voda
Na Titovem trgu v Postojni deluje Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Ukvarja se s kraškim površjem, jamami in pretakanjem kraških voda. Raziskovalci pri delu združujejo terenske poskuse, laboratorijske postopke in računalniške modele.
Inštitut ima študijsko knjižnico ter kemijski in geološki laboratorij. Izdaja tudi Krasoslovni zbornik Acta carsologica.[4]
Viri občinskega opisa
- Občina Postojna: Predstavitev občinePreverjeno 20. 10. 2026
- Turizem Postojna: Pot na Nanos iz RazdrtegaPreverjeno 20. 10. 2026
- Mestna knjižnica Postojna: ZgodovinaPreverjeno 20. 10. 2026
- ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa: O inštitutuPreverjeno 20. 10. 2026