DULCIS GOURMET, GOSTINSTVO IN TRGOVINA, D.O.O.Finance in poslovna tveganja

Podjetje: DULCIS GOURMET, gostinstvo in trgovina, d.o.o.

Sedež: Moskovska 4, 1000 Ljubljana

Matična št.: 6294421000

Davčna št.: 89892933

ID štev. za DDV: SI 89892933

Pretežna dejavnost: 56.101 (Restavracije in gostilne)

Število zaposlenih na dan 31.12.2024 30,14

1.1 PODLAGA ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Računovodski izkazi v letnem poročilu so sestavljeni na podlagi Slovenskih računovodskih standardov (SRS) 2016, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo in na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Pri tem družba upošteva temeljni računovodski predpostavki, in sicer upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Pri oblikovanju računovodskih usmeritev družba upošteva kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja, in sicer razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

Funkcionalna in predstavitvena valuta družbe je EUR.

Preračuni sredstev in obveznosti v tujih valutah, se v funkcionalno valuto opravijo po menjalnem tečaju na dan posameznega poslovnega dogodka. Pozitivne in negativne tečajne razlike, nastale iz takih poslov in prevrednotenja denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, na dan bilance stanja v funkcionalno valuto se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije (za valute, za katere ECB ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost določena.

Izkaz poslovnega izida je pripravljen po različici I SRS 21(2016).

1.2 POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Neopredmetena sredstva zajemajo nakup programske opreme.

Vsa neopredmetena sredstva družbe so sredstva s končnimi dobami koristnosti.

Za merjenje po pripoznanju neopredmetenega sredstva je družba za svojo računovodsko usmeritev izbrala model nabavne vrednosti.

Neopredmeteno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevračljive nakupne dajatve po odštetju trgovinskih in drugih popustov ter vsi neposredno pripisljivi stroški za nameravano uporabo.

Razlika med čistim donosom in knjigovodsko vrednostjo odtujenega neopredmetenega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čisti donos večji od knjigovodske vrednosti, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je knjigovodska vrednost večja od čistega donosa ob odtujitvi.

Neopredmeteno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je na razpolago za uporabo.

Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja, uporabljene amortizacijske stopnje so enake zakonsko določenim (ZDDPO).

Amortizacijske stopnje se v primerjavi s preteklim letom niso spreminjale.

Opredmetena osnovna sredstva

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi družba izkazuje nepremičnino, vlaganja v tuje nepremične in opremo za opravljanje dejavnosti.

Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva je družba za svojo računovodsko usmeritev izbrala model nabavne vrednosti.

Družba evidentira opredmeteno osnovno sredstvo po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve.

Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v podjetju, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.

Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi finančnega najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev skupine, ki ji pripada. Njegova nabavna vrednost je enaka pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin in sicer tisti, ki je manjša.

Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.

Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot stroški oziroma poslovni odhodki.

Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo.

Amortizacijske stopnje so odvisne od pričakovanega fizičnega izrabljanja, pričakovanega tehničnega staranja, pričakovanega ekonomskega staranja, zakonskih ali drugih omejitev uporabe.

Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja, izbrane letne amortizacijske stopnje pa so enake zakonsko določenim.

Amortizacijske stopnje se v primerjavi s preteklim letom niso spreminjale.

Dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe

Pripoznano finančno sredstvo, ki je finančna naložba, podjetje ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti. Če gre za finančno sredstvo, ki ni razvrščeno med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, mora podjetje začetni pripoznani vrednosti prišteti stroške posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.

Finančne naložbe v posojila so naložbe v finančne dolgove drugih organizacij, države ali drugih izdajateljev.

Tiste dolgoročne naložbe v dolgove drugih organizacij, države ali drugih izdajateljev, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenesejo med kratkoročne finančne naložbe.

Na vsak dan bilance stanja je treba oceniti, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe ali skupine finančnih naložb. Če tak dokaz obstaja, se finančno naložbo prevrednoti zaradi oslabitve. Izgube zaradi oslabitve se pripozna v izkazu poslovnega izida.

Zaloge

Količinska enota zaloge blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave.

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju.

Pri izkazovanju zalog blaga družba uporablja metodo fifo.

Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo tržno vrednost in kadar so poškodovane in v celoti ali delno zastarele.

Zaloge se prevrednotijo tudi kadar so poškodovane in v celoti ali delno zastarele.

Zaloge se zaradi krepitve ne prevrednotujejo.

Terjatve

Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva so sestavni del neopredmetenih dolgoročnih sredstev, dani predujmi za zaloge pa sestavni del zalog.

Terjatve v posesti za trgovanje so sestavni del kratkoročnih finančnih naložb.

Terjatve se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti. Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju ECB. Povečanje terjatev povečuje finančne prihodke, zmanjšanje terjatev pa finančne odhodke.

Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri terjatvi, izkazani po odplačni vrednosti, do izgube zaradi oslabitve, se znesek izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo terjatve in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki so diskontirani po izvirni veljavni obrestni meri terjatve (to je po veljavni obrestni meri, izračunani pri začetnem pripoznanju). Knjigovodsko vrednost terjatve je treba zmanjšati bodisi neposredno bodisi z uporabo konta popravka vrednosti. Vrednost izgube bremeni prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami. Letno se izvede presoja zapadlih terjatev nad enim letom ter se na podlagi individualne presoje oceni poplačljivost le teh.

Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, je treba šteti kot dvomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne.

Če se v naslednjem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in če je mogoče zmanjšanje nepristransko povezati z dogodkom po pripoznanju oslabitve, je treba že prej pripoznano izgubo zaradi oslabitve razveljaviti bodisi neposredno, bodisi s preračunom na kontu popravka vrednosti. Zaradi razveljavitve knjigovodska vrednost terjatve ni večja od tiste, ki naj bi bila odplačna vrednost, če oslabitev ne bi bila pripoznana na dan, ko je izguba razveljavljena. Vrednost razveljavitve izgube se obravnava kot prevrednotovalni poslovni prihodek v zvezi s terjatvami.

Terjatve družbe ki zapadejo v plačilo v obdobju daljšem od enega leta so dolgoročne, tiste, ki zapadejo v plačilo v obdobju krajšem od enega leta pa kratkoročne.

Denarna sredstva

Denarno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine, po preveritvi, da ima takšno naravo. Denarna sredstva v tuji valuti se preračunajo v EUR po referenčnem tečaju ECB na dan bilance stanja.

Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrši v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finančni prihodek oziroma redni finančni odhodek.

Kapital

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček oz. izguba iz prejšnjih let in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega leta.

Osnovni kapital se vodi v domači valuti.

Med kapitalskimi rezervami se izkazujejo zneski naknadnih vplačil v kapital.

Rezerve iz dobička sestavljajo zakonske rezerve, ki se oblikujejo in uporabljajo skladno z Zakonom o gospodarskih družbah .

Dolgovi

Dolgovi družbe so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni.

Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga, v primeru poslovnih dolgov pa v primeru dolgoročnih dolgov prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev z dolgoročnim odplačevanjem, v primeru kratkoročnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu.

Dolgoročni dolgovi se povečujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja sporazum z upnikom.

Dolgoročni dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi veljavnih obresti.

Kratkoročni in dolgoročni dolgovi vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Dolgovi se kasneje povečujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Dolgovi se zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom. Dolgoročni dolgovi se zmanjšujejo tudi za tisti del, ki bo moral biti poplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi dolgovi.

Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo po referenčnem valutnem tečaju ECB v domačo valuto.

Kratkoročne časovne razmejitve

Časovne razmejitve so lahko aktivne (usredstvene) ali pasivne (udolgovljene).

Časovne razmejitve, ki se bodo uporabljale v letu dni, se opredelijo kot kratkoročne, tiste, ki se bodo uporabljale v daljšem obdobju, pa se opredelijo kot dolgoročne.

Aktivne časovne razmejitve zajemajo odložene stroške oziroma odložene odhodke, ter nezaračunane prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

Pasivne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške oziroma vnaprej vračunane odhodke in odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej.

Zneski vnaprej vračunanih stroškov oziroma vnaprej vračunanih odhodkov, s katerimi se bremenijo poslovni učinki ali odhodki obračunskega obdobja, se odmerijo iz celotnega zneska teh stroškov oziroma odhodkov, predvidenih s predračuni, po sodilih za njihovo razporejanje na poslovne učinke oziroma odhodke obračunskega obdobja, za katero so predvideni.

Odloženi stroški oziroma odloženi odhodki se pojavljajo v okviru vračunanih stroškov oziroma vračunanih odhodkov. Vnaprej vračunani stroški oziroma vnaprej vračunani odhodki pa kasneje pokrivajo dejansko nastale stroške oziroma odhodke iste vrste, ki se tako v poslovnem letu ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. Odloženi prihodki se pretvorijo v obračunane prihodke, ko so ustrezne storitve opravljene ali ko se pojavi upravičenost do njihove vključitve v izkaz poslovnega izida in ko je treba pokriti ustrezne stroške. Nezaračunani prihodki ugasnejo, čim se oblikuje ustrezna terjatev oziroma se prejme plačilo.

Prihodki

Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke oz. pogodbe iz naslova pogodb s kupci, finančne prihodke in druge prihodke. Poslovni prihodki in finančni prihodki veljajo za redne prihodke. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, pa tudi prevrednotovalni poslovni prihodki. Finančni prihodki so prihodki od investiranja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih ter prevrednotovalni finančni prihodki. Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid.

Pri pripoznavi prihodkov družba uporablja pet stopenjski model, kot ga opredeljuje SRS 15:

• Identifikacija pogodbe s kupcem

• Identifikacija ločenih izvršitvenih obvez

• Določitev transakcijske cene

• Alokacija transakcijske cene na posamezne izvršitvene obveze

• Pripoznava prihodkov ko je izvršitvena obveza izpolnjena.

Glavnina izvršitvenih obvez je izpolnjenih v določenem trenutku – ko je storitev izvedena ali dobava blaga izvedena in obvladovanje nad blagom oz. storitvijo prevzame kupec.

Družba storitev na kupca prenaša postopoma le v primeru, ko izvrševanje pogodbe obveze ne ustvari sredstva, ki bi ga lahko družba uporabila na drug način, kot je predviden v pogodbi, pri čemer ima družba, v skladu s pogodbenimi določili, pravico do plačila za do tistega trenutka izpolnjeni del izvršitvene obveze.

Transakcijska cena je med posamezne izvršitvene obveze razdeljena na osnovi samostojnih prodajnih cen. Vse transakcije za račun druge pravne osebe so izključene iz transakcijske cene.

Odhodki

Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

1. Poslovni odhodki:

• Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, oziroma ko je trgovsko blago prodano.

• Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. V poslovne odhodke se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala.

• Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid.

• Prevrednotenje poslovnih odhodkov že na temeljnem kontu odhodkov v zvezi s prodanimi proizvodi in opravljenimi storitvami zajema posledke prevrednotenja stroškov amortizacije, stroškov materiala in stroškov dela skupaj z deleži v zvezi z opravljenim delom v razširjenem dobičku. Prevrednotovalni poslovni odhodki se dodatno pojavljajo v zvezi z oslabitvijo opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, zalog in poslovnih terjatev.

• Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala in njihove predhodne okrepitve.

2. Finančni odhodki:

• Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje.

• Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

• Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala.

3. Drugi odhodki:

• Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

Davek od dohodka

Davek od dohodka je obračunan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz poslovnega izida v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Davek od dohodka je obračunan po stopnji 19 odstotkov od davčne osnove.

1.3 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

Gibanje osnovnih sredstev je v večini vezano na nove nabave opreme in drugih investicijskih vlaganj v najete prostore ter izločitve teh sredstev v primeru prekinitve najemnih pogodb.

Dolgoročne poslovne terjatve se nanašajo na predujme iz naslova varščin.

Vrednost kratkoročnih finančnih naložb je na 31.12.2025 višja v primerjavi s stanjem na 31.12.2024 iz naslova danih posojil.

Zalog materiala, nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga podjetje na da 31.12.2025

Večji del terjatev do kupcev predstavljajo terjatve do kupcev. Podjetje na 31.12.2025 izkazuje terjatve do tujine.

Druge kratkoročne poslovne terjatve se nanašajo na dane predujme in terjatve do države.

Denarna sredstva so na 31.12.2025 sestavljena iz gotovine v blagajni, denarnih sredstev na transakcijskih računih in denarja na poti.

Kapital je na 31.12.2025 sestavljen iz osnovnega kapitala v višini 80.000 eur, kapitalskih rezerv v višini 256.821 eur in rezerv iz dobička v znesku 813 eur.

Kapitalske rezerve so nastale s konverzijo posojila v kapital.

Rezerve iz dobička so sestavljene iz zakonskih rezerv v višini 813 eur. Družba ima še za 341.294,27eur prenesenih dobičkov iz preteklih obdobij ter dobiček tekočega leta v višini 22.945,81 eur.

Finančne obveznosti

Družba ima na 31.12.2025 finančne obveznosti. Finančne obveznosti do bank so zavarovane s stvarnim jamstvom. Druge finančne obveznosti predstavljajo prejeta posojila od drugih družb. Finančne obveznosti se odplačujejo skladno s posojilnimi pogodbami.

Kratkoročne poslovne obveznosti

Kratkoročne poslovne obveznosti na 31.12.2025 predstavljajo obveznosti do dobaviteljev Druge kratkoročne poslovne obveznosti so sestavljene iz obveznosti za predujme, obveznosti do zaposlenih in obveznosti do države. Podjetje na 31.12.2025 izkazuje obveznosti do tujine.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve predstavljajo na 31.12.2025 vnaprej vračunanih odhodkov ter eur obveznosti za DDV od danih predujmov.

Poslovni prihodki

Z opravljanjem dejavnosti je družba v letu 2025 realizirala 2.901.325,78 eur prihodkov.

Dogodki po bilanci stanja poslovnega izida

Na dan 1.9.2025 je zabeležen vpis pripojitve v sodni register.

Presečni datum pripojitve je bil 31.12.2024 zato kot prevzemna družba nismo bili zavezani k oddaji medletnih poročil in so poslovni dogodki prevzete družbe do dneva vpisa v register vključeni v tem letnem poročilu.