SC GRADBENE IN DRUGE STORITVE, D.O.O.Finance in poslovna tveganja

I. UVODNA POJASNILA

1. Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov

Pri vodenju poslovnih knjig in pripravi računovodskih izkazov in letnega poročila je družba

upoštevala določila osmega poglavja veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in

Slovenskih računovodskih standardov (SRS 2024).

Neobvezna Pravila skrbnega računovodenja (PSR) je družba uporabila na področjih, kjer so

njihova priporočila uporabna in smiselna.

2. Računovodska načela in usmeritve

Pri pripravi letnega poročila je upoštevana osnovna usmeritev, da je letno poročilo razumljivo

in ustrezno za uporabnike. Pripravljena so le potrebna in koristna (bistvena) pojasnila.

Sestavljeno je jasno in pregledno ter izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in

obveznosti družbe, njen finančni položaj ter poslovni izid.

Namen letnega poročila je, da se uporabnikom zagotovi vse pomembne informacije na ustrezen

način. Pri pomembnosti je upoštevana predvsem vrsta in velikost postavke.

Računovodski izkazi so zanesljivi, ne vsebujejo pomembnih napak in upoštevajo načelo

prednosti vsebine pred obliko. Postavke v računovodskih izkazih so obračunane in izkazane

glede na vsebino poslovnih dogodkov in ne samo glede na njihovo pravno obliko.

V računovodskih izkazih je običajno zagotovljena primerljivost posamičnih postavk z

njihovo vrednostjo v preteklem obdobju.

Struktura posamičnih postavk zagotavlja primerljivost postavk s računovodskimi izkazi

drugih organizacij.

3. Metode vrednotenja gospodarskih kategorij

Temeljni računovodski predpostavki družbe sta

- upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov

- predvidevanje časovne neomejenosti delovanja družbe v bodočnosti

Pri obračunavanju poslovnih dogodkov in izkazovanju postavk v računovodskih izkazih, je v

največji možni meri upoštevano načelo previdnosti in stalnosti metod vrednotenja.

Pri pripoznavanju in odpravljanju pripoznanj, razvrščanju, začetnem merjenju in

prevrednotenju posameznih gospodarskih kategorij, ki so izkazane v postavkah računovodskih

izkazov, so neposredno uporabljena določila SRS.

Ob začetnem pripoznanju vseh vrst sredstev in obveznosti in za kasnejše merjenje njihove

vrednosti se primarno uporablja metoda izvirne vrednosti.

Izjemoma se zemljišča in zgradbe po pripoznanju lahko vrednoti po modelu revaloriziranja,

finančne instrumente in naložbene nepremičnine pa po modelu poštene vrednosti. Tako

vrednotenje je možno samo v primerih, da je pošteno vrednost teh sredstev mogoče zanesljivo

izmeriti.

V primeru, da za vrednotenje postavk določila SRS dajejo možnost izbire vrednotenja, družba

določi metode vrednotenja v Pravilniku o računovodstvu ali s sklepi direktorja.

Izbrane metode vrednotenja za poročevalsko obdobje so prikazana med posebnimi pojasnili

v nadaljevanju.

4. Izkazovanje postavk

Pri izkazovanju postavk v računovodskih izkazih so upoštevana splošna pravila o členitvi

izkazov določena v ZGD in SRS 2024. Ta določajo členitev računovodskih izkazov glede

na velikost družbe. Za poslovno leto je družba razvrščena med mikro družbe.

V bilanci stanja in izkazu poslovnega izida za zaporedna leta je uporabljen enak način členitve

postavk. Postavke so prikazane ločeno in v enakem zaporedju, kot je to določeno v veljavnih

SRS in ZGD. V bilanci stanja in izkazu poslovnega izida so izkazane vse predpisane postavke, če

imajo vrednost.

II. POSEBNA POJASNILA

1. Uporabljene metode vrednotenja sredstev in obveznosti

Neopredmetena sredstva

Družba v poslovnem letu ni imela neopredmetenih sredstev.

Opredmetena osnovna sredstva

Družba v poslovnem letu ni imela opredmetenih sredstev.

Naložbene nepremičnine

V poslovnem letu družba nima naložbenih nepremičnin.

Finančne naložbe

Finančne naložbe, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, so ob začetnem pripoznanju

ovrednotene skladno z določili SRS po pošteni vrednosti, pozneje pa izmerjene skladno z izbrano

metodo vrednotenja po nabavni, odplačni ali pošteni vrednosti. Prevrednotenje finančnih naložb

družba opravlja tudi zaradi oslabitve ali odprave njihove predhodne

oslabitve. Oslabitev finančnega sredstva se opravi, kadar njegova knjigovodska vrednost

presega njegovo nadomestljivo vrednost.

Terjatve

Terjatve, ki izpolnjujejo pogoj za pripoznanje, se izkazujejo po začetni vrednosti, ki izhaja iz

ustreznih listin. Terjatve se merijo po odplačni vrednosti.

Prevrednotenje terjatev se opravlja zaradi njihove oslabitve ali odprave oslabitve na

njihovo udenarljivo vrednost. Popravek vrednosti spornih in dvomljivih terjatev se za terjatve

pomembnih vrednosti vedno oblikuje posamično. Za ostale terjatve se popravek vrednosti

oblikuje na podlagi proučitve posamezne terjatve, po sklepu direktorja. Oslabitve dvomljivih ali

spornih terjatev ali odprave njihovih oslabitev družba v poslovnem letu ni opravljala. Terjatev za

odložene davke družba ne izkazuje.

Zaloge

Družba pri svojem poslovanju v poslovnem letu nima zalog.

Dolgovi

Dolgovi, ki izpolnjujejo pogoj za pripoznanje, se izkazujejo po začetni vrednosti, ki izhaja iz

ustreznih listin. Dolgovi se merijo po odplačni vrednosti.

Prevrednotenje dolgov se opravlja za dolgove izražene v tuji valuti, ko se na presečni dan

poročanja preračunajo v domačo valuto.

Obveznosti za odložene davke družba ne izkazuje.

Družba nima pogojnih finančnih obveznosti, ki bi bile lahko pomembne za oceno finančnega

položaja družbe in ne bi bile izkazane v bilanci stanja.

Družba nima pogojnih obveznosti iz naslova pokojnin ali pogojnih obveznosti do družb v

skupini.

Družba na zadnji dan poslovnega leta nima obveznosti z rokom dospelosti, ki bi bil daljši

od petih let.

Družba na zadnji dan poslovnega leta nima obveznosti, ki bi bile zavarovane s

stvarnim jamstvom.

Prihodki in odhodki

Prihodki se pripoznajo, ko je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano

s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga. Prihodki preko poslovnega izida vplivajo na

velikost kapitala. Pripoznajo se le tisti prihodki, za katere se upravičeno pričakuje, da bodo vodili

do prejemkov, če ti niso že nastali.

Prihodki so izkazani na podlagi izdanih računov za opravljene dobave. Prihodki so izkazani tudi,

ko računi še niso izdani, izvršitvena obveza pa je že izpolnjena, torej so

nastali pogoji za pripoznanje. Prihodke od storitev lahko nastajajo na podlagi dokončanih storitev

kot tudi na podlagi nedokončanih storitev.

Prihodki storitev se merijo po prodajnih cenah storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti, ki

jo je moč zanesljivo izmeriti.

Finančni prihodki so prihodki iz investiranja. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v

dobičku drugih pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se praviloma pojavljajo ob odtujitvi sredstev kot presežki

prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Odhodki se izkazujejo ob upoštevanju temeljne računovodske predpostavke nastanka

poslovnega dogodka. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarske koristi v

obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali povečanjem dolga.

Vse poslovne odhodke, ki se ne morejo zadrževati v zalogah, so ob svojem nastanku že

pripoznani kot poslovni odhodki.

Družba nima evidentiranih zalog, zato so poslovni odhodki evidentirani neposredno v breme

rezultata poslovanja obdobja, v katerem so nastali poslovni dogodki, ki so poslovne odhodke

povzročili.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje

sredstva ali obveznosti.

Finančni odhodki nastajajo na podlagi obračunanih obresti, tečajnih razlik in morebitnih slabitev

ali izgub iz odprave finančnih naložb.

Kapital, lastni deleži, rezerve

Osnovni kapital, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se izkaže po začetni vrednosti denarja in

stvarnih vložkov, kar izhaja iz ustreznih listin.

Prevrednotenje kapitala je sprememba njegove knjigovodske vrednosti, kot posledica

revalorizacije nepremičnin (revalorizacijske rezerva) in izmere finančnih naložb po pošteni

vrednost (rezerve zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti).

Družba v poslovnem letu nima učinkov prevrednotenja sredstev, ki bi bilo izkazano v

postavkah kapitala.

Poleg osnovnega kapitala, ima družba na zadnji dan poslovnega leta še druge sestavine kapitala:

- zakonske rezerve

- čisti poslovni izid poslovnega leta

V poslovnem letu so nastale spremembe v postavkah kapitala, kot je v nadaljevanju prikazano:

- zakonske rezerve niso bile dodatno oblikovane

Družba nima lastnih deležev in jih v obdobju od 01.01.2025 do 31.12.2025 ni pridobila ali odtujila.

Razporeditev dobička / obravnavanje izgube

- Ugotovljeni dobiček poslovnega leta ostaja nerazporejen

Zaposleni

Družba v poslovnem letu ni imela nobenega zaposlenega.

Družba nima danih predujmov in danih posojil članom poslovodstva.

2. Uporabljene metode za izračun odpisov vrednosti

Družba nima vnaprej izbranih in določenih metod za izračun odpisov vrednosti. Način izračuna

odpisa vrednosti za vsako posamezno sredstvo ali obveznost v poslovnem letu določi direktor s

posebnim sklepom.

3. Uporabljeni tečaj pri preračunu izvirne valute v domačo valuto

Vse postavke, ki izvorno glasijo na tujo valuto, so preračunane v domačo valuto po

referenčnem tečaju ECB veljavnem na dan poslovnega dogodka.

Sredstva in obveznosti, ki izvorno glasijo na tujo valuto, so v bilanci stanja za poslovno leto

izkazana v preračunani vrednosti po tečaju ECB na zadnji dan poslovnega leta.

4. Druga posebna razkritja

Sprememba računovodskih usmeritev, popravki napak

V poslovnem letu družba ni evidentirala bistvenih napak. V poslovnem letu družba ni spreminjala

izbranih računovodskih usmeritev.