HC CENTER DRUŽBA ZA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE, D.O.O.Finance in poslovna tveganja

Podjetje ni uporabilo nikakršnih metod za izračun odpisov vrednosti, amortizacijo pa je družba obračunavala od nabavne vrednosti, po predpisanih amortizacijskih stopnjah.

Družba zaloge blaga in materiala vrednoti po nabavni vrednosti.

Družba v letu 2025 ni izdala nikakršnih delnic.

PODLAGE ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi

in Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na

knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi

standardi.

Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih

dogodkov, časovne neomejenosti delovanja ter kakovostne značilnosti računovodskih izkazov, to

so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Pri računovodskih usmeritvah

so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in

pomembnost.

RAČUNOVODSKE USMERITVE

Opredmetena osnovna sredstva

Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo v lasti podjetja.

Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti

oziroma prevrednotene nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti, pri čemer popravek

vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot posledico amortiziranja. V bilanci stanja so

izkazana po neodpisani vrednosti (knjigovodski vrednosti), ki predstavlja razliko med nabavno in

odpisano vrednostjo.

V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna

cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano

uporabo ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnove. Če je nabavna vrednost

opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove dele. Kasneje nastali

stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno

vrednost, če se povečujejo bodoče koristi v primerjavi s prej ocenjenimi.

Opredmetena osnovna sredstva podjetja se vrednotijo po modelu nabavne vrednosti.

Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in

se pojavi zaradi uporabe modela prevrednotenja in zmanjšanje njihove knjigovodske vrednosti

zaradi oslabitve.

Opredmetena osnovna sredstva prevrednotena po modelu prevrednotenja je treba izkazovati v

prevrednotenem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan prevrednotenja, zmanjšana za

vsak kasnejši amortizacijski popravek vrednosti in kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve.

Povečanje knjigovodske vrednosti zaradi prevrednotenja se prizna neposredno v kapitalu kot

presežek iz prevrednotenja, povečanje iz prevrednotenja pa se pripozna v poslovnem izidu, če in

kolikor odpravi zmanjšanje iz prevrednotenja istega sredstva, ki je bilo prej pripoznano v

poslovnem izidu. Zmanjšanje knjigovodske vrednosti zaradi prevrednotenja se pripozna v

poslovnem izidu in bremeni neposredno kapital v postavki presežek iz prevrednotenja do velikosti

stanja v dobro v presežku iz prevrednotenja pri istem sredstvu.

Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive

vrednosti. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost

pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.

Amortizacija

Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev, zmanjšana za

ocenjeno preostalo vrednost. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično. Uporablja se

enakomerni časovni obračun amortiziranja. V primeru, da se v obračunskem obdobju spremeni

metoda amortiziranja je potrebno izmeriti učinke spremembe, jih opisati in navesti razloge za

spremembe.

Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se

med obračunskim letom ne spreminjajo. Uporabljene amortizacijske stopnje so podane v

pojasnilu k opredmetenim osnovnim sredstvom.

Dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe

Finančne naložbe so finančna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgoročne in

kratkoročne finančne naložbe. Dolgoročne naložbe so tiste, ki jih ima podjetje v posesti dalj kot

leto dni in jih ne namerava prodati. Tiste dolgoročne finančne naložbe v finančne dolgove drugih

podjetij, države ali drugih izdajateljev (finančne naložbe v posojila), ki zapadejo v plačilo v letu dni

po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja prenesejo med kratkoročne finančne naložbe.

Zaloge

Količinska enota zaloge trgovskega blaga se izvirno vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo

kupna cena, uvozne in druge dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za

dobljene popuste.

Prevrednotenje zalog je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Opravi se ob koncu

poslovnega leta ali med njim.

Terjatve

Terjatve se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo

tudi plačane.

Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem

znesku, je treba šteti kot dvomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne.

Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Opravi se lahko ob koncu

poslovnega leta ali med njim. Podjetje oblikuje popravke vrednosti terjatev za kupce proti katerim

je pričelo sodne postopke izterjave, za kupce v likvidaciji in nad katerimi je bil pričet postopek

prisilne poravnave ali stečajni postopek.

Terjatve izražene v tuji valuti se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto. Povečanje

terjatev povečuje finančne prihodke, zmanjšanje terjatev pa povečuje finančne odhodke.

Kapital

Celotni kapital podjetja se obvezno razčlenjuje na vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz

dobička, preneseni čisti poslovni izid, čisti poslovni izid poslovnega leta in prevrednotovalne

popravke kapitala.

Prevrednotenje kapitala je sprememba njegove knjigovodske vrednosti kot posledice

prevrednotenja sredstev.

Obveznosti

Kratkoročne in dolgoročne obveznosti se na začetku ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih

listin o njihovem nastanku.

Dolgoročne obveznosti se izkazujejo kot dolgoročne finančne obveznosti in dolgoročne poslovne

obveznosti. Dolgoročne finančne obveznosti so dolgoročna posojila, dolgoročne poslovne

obveznosti pa so dolgoročni krediti in obveznosti za odloženi davek. Povečujejo se za pripisane

obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave, če o tem obstaja

sporazum z upnikom.

Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne

poslovne obveznost. Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev,obveznosti do dobaviteljev doma in

v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do

državnih institucij in druge obveznosti.

Dolgoročni in kratkoročni dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v

domačo valuto. Povečanje kratkoročnih dolgov povečuje redne finančne odhodke, zmanjšanje

dolgoročnih dolgov pa redne finančne prihodke.

Prihodki

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke

a) Poslovni prihodki

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki.

Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti trgovskega blaga in materiala ter opravljenih

storitev v obračunskem obdobju. Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala se merijo na

podlagi prodajnih cen, navedenih na fakturah in drugih listinah, zmanjšanih za popuste,

odobrene ob prodajo ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.

Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi,

kompenzacije, premije in podobni prihodki.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in

neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko

vrednostjo.

b) Finančni prihodki

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z finančnimi naložbami in tudi v

zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti, deležev v dobičku drugih in kot prevrednotovalni

finančni prihodki. Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavijo ob odtujitvi finančnih naložb.

Odhodki

Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke.

a) Poslovni odhodki

Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih

vrstah kot so stroški materiala, stroški storitev, popravek obratnih sredstev, amortizacija...

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavijo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,

neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove

vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala iz njihove predhodne okrepitve.

b) Finančni odhodki

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Med odhodki za financiranje so zajeti predvsem stroški prejetih obresti.