K-GRAD, PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., ZGORNJE GORJEFinance in poslovna tveganja

1. PRILOGA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1.1. POVZETEK RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN PREDPOSTAVK

Pri izdelavi računovodskih izkazov za leto 2025 so upoštevana določila Slovenskih računovodskih standardov in temeljni računovodski predpostavki – upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja.

Izkaz stanja ima obliko dvostranske uravnotežene bilance stanja. Izkaz poslovnega izida ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza poslovnega izida in je sestavljen po različici I. Izkaz gibanja kapitala, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala, ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala.

Pravila in postopki, ki jih poslovodstvo uporablja pri pripravljanju in predstavitvi računovodskih izkazov, temeljijo na zgornjih osnovah, pri čemer so nekatere od računovodskih usmeritev izbirne in se poslovodstvo lahko samostojno odloči za uporabo ene od možnih različic. Povzetek splošnih računovodskih usmeritev in računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih postavk uporablja družba, je naslednji:

• Opredmetena osnovna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove dele. Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo posamično v skladu s časovno linearno metodo. Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev letu 2025 ni bilo opravljeno.

• Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo plačane. Terjatve se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo pošteno oziroma iztržljivo vrednost. Terjatve se zaradi odprave oslabitve prevrednotujejo, če njihova poštena oziroma iztržljiva vrednost presega njihovo knjigovodsko vrednost. Terjatve, nominirane v tuji valuti, so v računovodskih izkazih vrednotene v višini referenčnega tečaja ECB za posamezno valuto na bilančni datum. Tečajne razlike predstavljajo finančne prihodke ali finančne odhodke. Oslabitev terjatev je narejena za terjatve do dolžnikov, ki so zapadle in za katere obstaja možnost, da ne bodo poplačane ali pa bodo poplačane delno.

• Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno ne zaračunane prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste. Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

• Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

• Dolgoročni in kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev. Dolgovi so lahko finančni, ko posojilodajalci vnašajo v podjetje denarna sredstva ali poslovni, ko dobavitelji vnašajo v podjetje prvine, potrebne pri proizvajanju in opravljanju storitev. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, dobljene vloge, izdani vrednostni papirji in dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema. Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, dolgovi do najemodajalcev za poslovne najeme, kratkoročne obveznosti do zaposlencev, države ter obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida. Dolgoročne dolgove je treba vrniti oziroma poravnati v obdobju, daljšem od enega leta, kratkoročne dolgove pa v obdobju do enega leta. Prevrednotenje kratkoročnih in dolgoročnih dolgov je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavlja kot prevrednotenje zaradi njihove oslabitve, pa tudi kot prevrednotenje dolgov zaradi njihove okrepitve.

• Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Poslovni prihodki in finančni prihodki se štejejo kot redni prihodki. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo. Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende).

• Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. Poslovni odhodki in finančni odhodki so redni odhodki. Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala iz njihove predhodne okrepitve. Poslovni odhodki se po namenu (funkciji) razvrščajo na nabavno vrednost prodanih količin ter na posredne stroške nabavljanja in prodajanja, neposredne stroške prodajanja, posredne stroške skupnih služb in prevrednotovalne poslovne odhodke, ki niso stroški. Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala.

1.2. RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM:

• Družba ima odobren limit v znesku 50.000,00 eur, koriščenega ima 17.567,26 eur.

• Družba nima obveznosti, ki bi bile zavarovane s stvarnim jamstvom.

• Družba ne izkazuje predujmov in posojil, ki bi bili odobreni članom poslovodstva, nadzornikom ali zaposlenim, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.

• Družba nima lastnih deležev in med poslovnim letom ni imela lastnih deležev.

• Čisti dobiček poslovnega leta ostaja nerazporejen.