MSO DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE D.O.O.Finance in poslovna tveganja

I. UVODNA POJASNILA

1. Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov

Pri vodenju poslovnih knjig in pripravi računovodskih izkazov in letnega poročila je družba

upoštevala določila osmega poglavja veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in

Slovenskih računovodskih standardov (SRS 2016, 2018).

Neobvezna Pravila skrbnega računovodenja (PSR) je družba uporabila na področjih, kjer so

njihova priporočila uporabna in smiselna.

2. Računovodska načela in usmeritve

Pri pripravi letnega poročila je upoštevana osnovna usmeritev, da je letno poročilo razumljivo in

ustrezno za uporabnike. Pripravljena so le potrebna in koristna (bistvena) pojasnila.

Sestavljeno je jasno in pregledno ter izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti

družbe, njen finančni položaj ter poslovni izid.

Namen letnega poročila je, da se uporabnikom zagotovi vse pomembne informacije na ustrezen

način. Pri pomembnosti je upoštevana predvsem vrsta in velikost postavke.

Računovodski izkazi so zanesljivi, ne vsebujejo pomembnih napak in upoštevajo načelo prednosti

vsebine pred obliko. Postavke v računovodskih izkazih so obračunane in izkazane glede na

vsebino poslovnih dogodkov in ne samo glede na njihovo pravno obliko.

V računovodskih izkazih je zagotovljena primerljivost posamičnih postavk z njihovo vrednostjo v

preteklem obdobju. Struktura posamičnih postavk zagotavlja primerljivost postavk s

računovodskimi izkazi drugih organizacij.

3. Metode vrednotenja gospodarskih kategorij

Temeljni računovodski predpostavki družbe sta

- upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov

- predvidevanje časovne neomejenosti delovanja družbe v bodočnosti

Pri obračunavanju poslovnih dogodkov in izkazovanju postavk v računovodskih izkazih, je v

največji možni meri upoštevano načelo previdnosti in stalnosti metod vrednotenja.

Pri pripoznavanju in odpravljanju pripoznanj, razvrščanju, začetnem merjenju in prevrednotenju

posameznih gospodarskih kategorij, ki so izkazane v postavkah računovodskih izkazov, so

neposredno uporabljena določila SRS.

Ob začetnem pripoznanju vseh vrst sredstev in obveznosti in za kasnejše merjenje njihove

vrednosti se primarno uporablja metoda izvirne vrednosti.

Izjemoma se zemljišča in zgradbe po pripoznanju lahko vrednoti po modelu revaloriziranja,

finančne instrumente in naložbene nepremičnine pa po modelu poštene vrednosti. Tako

vrednotenje je možno samo v primerih, da je pošteno vrednost teh sredstev mogoče zanesljivo

izmeriti.

V primeru, da za vrednotenje postavk določila SRS dajejo možnost izbire vrednotenja, družba

določi metode vrednotenja v Pravilniku o računovodstvu ali s sklepi direktorja.

Izbrane metode vrednotenja za poročevalsko obdobje so prikazana med posebnimi pojasnili v

nadaljevanju.

4. Izkazovanje postavk

Pri izkazovanju postavk v računovodskih izkazih so upoštevana splošna pravila o členitvi izkazov

določena v ZGD in SRS 2016, 2018. Ta določajo členitev računovodskih izkazov glede na

velikost družbe.

Za poslovno leto je družba razvrščena med mikro družbe.

V bilanci stanja in izkazu poslovnega izida za zaporedna leta je uporabljen enak način členitve

postavk. Postavke so prikazane ločeno in v enakem zaporedju, kot je to določeno v veljavnih

SRS in ZGD.

V bilanci stanja in izkazu poslovnega izida so izkazane vse predpisane postavke, če imajo

vrednost.

II. POSEBNA POJASNILA

1. Uporabljene metode vrednotenja sredstev in obveznosti

Neopredmetena sredstva

Družba nima neopredmetenih sredstev.

Opredmetena osnovna sredstva

Družba nima opredmetenih osnovnih sredstev.

Naložbene nepremičnine

Družba nima naložbenih nepremičnin.

Finančne naložbe

Finančne naložbe, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, so ob začetnem pripoznanju

ovrednotene skladno z določili SRS po pošteni vrednosti, pozneje pa izmerjene skladno z izbrano

metodo vrednotenja po nabavni, odplačni ali pošteni vrednosti.

Družba ima finančne naložbe razvrščene v:

- posojila vrednotena po odplačni vrednosti

- finančna sredstva izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Vse finančne naložbe, ki jih družba poseduje na zadnji dan poslovnega leta, so izmerjene po

metodi odplačne vrednosti ali poštene vrednosti.

Prevrednotenje na pošteno vrednost se opravi, če je pošteno vrednost finančnega sredstva

mogoče zanesljivo izmeriti in jo dokazati.

Učinki prevrednotenja finančnih naložb, izmerjenih po pošteni vrednosti, so pripoznani skladno

izbrano metodo vrednotenja v poslovnem izidu.

Prevrednotenje finančnih naložb družba opravlja tudi zaradi oslabitve ali odprave njihove

predhodne oslabitve. Oslabitev finančnega sredstva se opravi, kadar njegova knjigovodska

vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost.

Terjatve

Terjatve, ki izpolnjujejo pogoj za pripoznanje, se izkazujejo po začetni vrednosti, ki izhaja iz

ustreznih listin.

Terjatve se merijo po odplačni vrednosti.

Prevrednotenje terjatev se opravlja zaradi njihove oslabitve ali odprave oslabitve na njihovo

udenarljivo vrednost.

Popravek vrednosti spornih in dvomljivih terjatev se za terjatve pomembnih vrednosti vedno

oblikuje posamično.

Za ostale terjatve se popravek vrednosti oblikuje

- na podlagi proučitve posamezne terjatve, po sklepu direktorja

Oslabitve terjatev ali odprave njihovih oslabitev družba v poslovnem letu ni opravljala. Terjatev za

odložene davke družba ne izkazuje.

Zaloge

Družba pri svojem poslovanju nima zalog.

Dolgovi

Dolgovi, ki izpolnjujejo pogoj za pripoznanje, se izkazujejo po začetni vrednosti, ki izhaja iz

ustreznih listin. Dolgovi se merijo po odplačni vrednosti.

Prevrednotenje dolgov se opravlja za dolgove izražene v tuji valuti, ko se na presečni dan

poročanja preračunajo v domačo valuto.

Obveznosti za odložene davke družba ne izkazuje.

Družba nima pogojnih obveznosti iz naslova pokojnin .

Družba na zadnji dan poslovnega leta nima dolgoročnih obveznosti z rokom dospelosti daljšim od

petih let.

Družba na zadnji dan poslovnega leta izkazuje kratkoročne finančne obveznosti.

Družba na zadnji dan poslovnega leta nima obveznosti, ki bi bile zavarovane s stvarnim

jamstvom.

Prihodki in odhodki

Prihodki se pripoznajo, ko je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s

povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga. Prihodki preko poslovnega izida vplivajo na

velikost kapitala.

Pripoznajo se le tisti prihodki, za katere se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če

ti niso že nastali. Prihodki so izkazani na podlagi izdanih računov za opravljene dobave.

Prihodki so izkazani tudi, ko računi še niso izdani, izvršitvena obveza pa je že izpolnjena, torej so

nastali pogoji za pripoznanje .

Prihodki od storitev lahko nastajajo na podlagi dokončanih storitev kot tudi na podlagi

nedokončanih storitev.

Prihodki storitev se merijo po prodajnih cenah storitev glede na stopnjo njihove dokončanosti, ki

jo je moč zanesljivo izmeriti.

Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti opravljenih storitev v obračunskem obdobju.

Finančni prihodki so prihodki iz investiranja. Sestavljajo jih obračunane obresti, pa tudi

prevrednotovalni finančni prihodki, nastali ob prevrednotenju finančne naložbe izmerjene po

pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se praviloma pojavljajo ob odtujitvi sredstev kot presežki

prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Družba v poslovnem letu ni imela drugih prihodkov, ki bi bili izjemnega obsega ali pomena, glede

na dosedanje običajno poslovanje.

Odhodki se izkazujejo ob upoštevanju temeljne računovodske predpostavke nastanka

poslovnega dogodka.

Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarske koristi v obračunskem obdobju povezano z

zmanjšanjem sredstev ali povečanjem dolga.

Vse poslovne odhodke, ki se ne morejo zadrževati v zalogah, so ob svojem nastanku že

pripoznani kot poslovni odhodki.

Družba nima evidentiranih zalog, zato so poslovni odhodki evidentirani neposredno v breme

rezultata poslovanja obdobja, v katerem so nastali poslovni dogodki, ki so poslovne odhodke

povzročili.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje

sredstva ali obveznosti.

Finančni odhodki nastajajo na podlagi obračunanih obresti, tečajnih razlik in morebitnih slabitev

ali izgub iz odprave finančnih naložb.

Družba v poslovnem letu ni imela drugih odhodkov, ki bi bili izjemnega obsega ali pomena, glede

na dosedanje običajno poslovanje.

Kapital, lastni deleži, rezerve

Osnovni kapital, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se izkaže po začetni vrednosti denarja in

stvarnih vložkov, kar izhaja iz ustreznih listin.

Prevrednotenje kapitala je sprememba njegove knjigovodske vrednosti, kot posledica

revalorizacije nepremičnin (revalorizacijske rezerva) in izmere finančnih naložb po pošteni

vrednost (rezerve zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti).

Družba v poslovnem letu nima učinkov prevrednotenja sredstev, ki bi bilo izkazano v postavkah

kapitala.

Poleg osnovnega kapitala, ima družba na zadnji dan poslovnega leta še druge sestavine kapitala:

- kapitalske rezerve

- rezerve iz dobička

- preneseni čisti dobiček preteklih let

- čisti poslovni izid poslovnega leta

V poslovnem letu so nastale spremembe v postavkah kapitala, kot je v nadaljevanju prikazano:

- ni bilo oblikovanih kapitalskih rezerv

- ni bilo odpisanih kapitalskih rezerv

- zakonske rezerve v višini 5% čistega dobička niso bile dodatno oblikovane

- druge rezerve iz dobička niso bile oblikovane

Družba nima lastnih deležev in jih v obdobju od 01.01.2023 do 31.12.2023 ni pridobila ali

odtujila.

Razporeditev dobička: ugotovljeni dobiček poslovnega leta ostaja nerazporejen in na voljo družbi

za nadaljnjo rast in poslovanje

Zaposleni

Družba v letu 2023 ni imela nobenega zaposlenega.

Družba nima posojil in predujmov članom poslovodstva, članom nadzornega sveta in drugim

delavcem družbe in zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne

pogodbe na dan 31.12.2023.

2. Uporabljene metode za izračun odpisov vrednosti

Družba nima vnaprej izbranih in določenih metod za izračun odpisov vrednosti. Način izračuna

odpisa vrednosti za vsako posamezno sredstvo ali obveznost v poslovnem letu določi direktor s

posebnim sklepom.

3. Uporabljeni tečaj pri preračunu izvirne valute v domačo valuto

Vse postavke, ki izvorno glasijo na tujo valuto, so preračunane v domačo valuto po referenčnem

tečaju ECB veljavnem na dan poslovnega dogodka.

Sredstva in obveznosti, ki izvorno glasijo na tujo valuto, so v bilanci stanja za poslovno leto

izkazana v preračunani vrednosti po tečaju ECB na zadnji dan poslovnega leta.

4. Druga posebna razkritja

Sprememba računovodskih usmeritev, popravki napak: v poslovnem letu družba ni evidentirala

bistvenih napak.

V poslovnem letu družba ni spreminjala izbranih računovodskih usmeritev.