JUR GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O.Finance in poslovna tveganja

1. PRILOGA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1.1. POVZETEK RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN PREDPOSTAVK

Pri izdelavi računovodskih izkazov za leto 2021 so upoštevana določila Slovenskih računovodskih standardov in temeljni računovodski predpostavki – upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja.

Izkaz stanja ima obliko dvostranske uravnotežene bilance stanja. Izkaz poslovnega izida ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza poslovnega izida in je sestavljen po različici I. Izkaz gibanja kapitala, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala, ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala.

Pravila in postopki, ki jih poslovodstvo uporablja pri pripravljanju in predstavitvi računovodskih izkazov, temeljijo na zgornjih osnovah, pri čemer so nekatere od računovodskih usmeritev izbirne in se poslovodstvo lahko samostojno odloči za uporabo ene od možnih različic. Povzetek splošnih računovodskih usmeritev in računovodskih usmeritev, ki jih v zvezi z vrednotenjem posameznih bilančnih postavk uporablja družba, je naslednji:

• Opredmetena osnovna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove dele. Opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo posamično v skladu s časovno linearno metodo. Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev letu 2021 ni bilo opravljeno.

• Finančne naložbe so večinoma naložbe v kapital drugih podjetij ali finančne naložbe v posojila, pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne narave, ki niso vezana na opravljanje storitev v proučevanem podjetju. Poslovne terjatve se ne štejejo kot finančne naložbe, razen tistih, ki so v posesti za trgovanje. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v: finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Po začetnem pripoznanju se finančna sredstva izmerijo po pošteni vrednosti, brez odštetja stroškov posla, ki se utegnejo pojaviti ob prodaji ali drugačni odtujitvi, razen a) finančnih naložb v posojila, ki se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; b) finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo, ki se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti; ter c) finančnih naložb v kapitalske inštrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti; take finančne naložbe se izmerijo po nabavni vrednosti.

• Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter kratkoročno ne zaračunane prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste. Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

• Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta.

• Dolgoročni in kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev. Dolgovi so lahko finančni, ko posojilodajalci vnašajo v podjetje denarna sredstva ali poslovni, ko dobavitelji vnašajo v podjetje prvine, potrebne pri proizvajanju in opravljanju storitev. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, dobljene vloge, izdani vrednostni papirji in dolgovi do najemodajalcev v primeru finančnega najema. Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, dolgovi do najemodajalcev za poslovne najeme, kratkoročne obveznosti do zaposlencev, države ter obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida. Dolgoročne dolgove je treba vrniti oziroma poravnati v obdobju, daljšem od enega leta, kratkoročne dolgove pa v obdobju do enega leta. Prevrednotenje kratkoročnih in dolgoročnih dolgov je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavlja kot prevrednotenje zaradi njihove oslabitve, pa tudi kot prevrednotenje dolgov zaradi njihove okrepitve.

• Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Poslovni prihodki in finančni prihodki se štejejo kot redni prihodki. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo. Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti), in finančne prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende). Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke (izredni prihodki) in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid.

• Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke. Poslovni odhodki in finančni odhodki so redni odhodki. Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala iz njihove predhodne okrepitve. Poslovni odhodki se po namenu (funkciji) razvrščajo na nabavno vrednost prodanih količin ter na posredne stroške nabavljanja in prodajanja, neposredne stroške prodajanja, posredne stroške skupnih služb in prevrednotovalne poslovne odhodke, ki niso stroški. Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala. Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke (izredni odhodki) in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid.

1.2. RAZKRITJA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM:

• Družba nima pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja.

• Družba nima obveznosti, ki bi bile zavarovane s stvarnim jamstvom.

• Družbenik ima dolgoročno posojilo v znesku 9.500,00 eur in se obrestuje po 0,8380% obrestni meri.

• Družba nima lastnih deležev in med poslovnim letom ni imela lastnih deležev.

• Čisti dobiček poslovnega leta ostaja nerazporejen.