MAJAL, POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI D.O.O.Finance in poslovna tveganja

1 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

1.1 Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov

Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni po določilih Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, odslej ZGD-1) in na osnovi Slovenskih računovodskih standardov 2016 (Uradni list RS, št. 74/16 SRS), ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Pri tem so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in časovne neomejenost delovanja.

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih.

1.2 Metode vrednotenja bilančnih kategorij

1.2.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Organizacija na dan bilanciranja med sredstvi ni izkazovala neopredmetenih dolgoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev.

1.2.2 Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so ob začetnem pripoznanju ovrednotena po izvirni vrednosti. Sestavljajo jo njihova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njihovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve.

Neodpisana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortizacija se za vsa sredstva obračunava posamično. Organizacija amortizira osnovna sredstva časovno enakomerno v času ocenjene dobe uporabe posameznega osnovnega sredstva.

1.2.3 Naložbene nepremičnine

Organizacija na dan bilanciranja med sredstvi ni izkazovala naložbenih nepremičnin.

1.2.4 Finančne naložbe

Organizacija na dan bilanciranja med sredstvi ni izkazovala finančnih naložb.

1.2.5 Zaloge

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga je ob začetnem pripoznanju ovrednotena po izvirni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški izvire.

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda drsečih povprečnih cen.

Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih izvirnih cenah, presega njihovo tržno vrednost.

1.2.6 Terjatve

Terjatve vseh vrst so ob začetnem pripoznanju izkazane v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen z ustrezno listino.

Terjatve so sestavljene v prvi vrsti iz terjatev do kupcev, nastalih v normalnem toku poslovanja. V bilanci stanja so terjatve prikazane v neto vrednostih, kar pomeni, da so zmanjšane za popravek vrednosti za sporne in dvomljive terjatve. Družba ne oblikuje pavšalnega popravka terjatev, pač pa pred sestavitvijo računovodskih izkazov preveri ustreznost izkazane vrednosti posamezne terjatve.

1.2.7 Denarna sredstva

Denarna sredstva vključujejo sredstva na evrskem in deviznih računih podjetja ter gotovinska sredstva v blagajni.

1.2.8 Kapital

Kapital podjetja sestavljajo vpoklican kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja, preneseni preostanek izida preteklih obdobij, in prehodno še nerazporejeni čisti izid poslovnega leta.

1.2.9 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Organizacija na dan bilanciranja med viri sredstev ni izkazovala rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev.

1.2.10 Dolgoročne obveznosti

Organizacija na dan bilanciranja med viri sredstev ni izkazovala dolgoročnih obveznosti.

1.2.11 Kratkoročne obveznosti

Organizacija kratkoročne obveznosti deli na kratkoročne finančne in poslovne obveznosti. Kratkoročne obveznosti so v bilanci stanja izkazane v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin. Organizacija pred sestavo letnih računovodskih izkazov presodi pošteno vrednost kratkoročnih obveznosti na podlagi pogodb. Če so knjigovodske vrednosti manjše od ugotovljenih poštenih vrednosti, se opravijo okrepitve knjigovodskih vrednosti. Slabitve kratkoročnih obveznosti družba ne opravlja in ne izkazuje.

1.2.12 Kratkoročne časovne razmejitve

Organizacija na dan bilanciranja med sredstvi in viri sredstev ni izkazovala kratkoročnih časovnih razmejitev.

1.2.13 Terjatve in obveznosti za odložene davke

Organizacija na dan bilanciranja med sredstvi in viri sredstev ni izkazovala terjatev in obveznosti za odložene davke.

1.2.14 Prihodki

Organizacija pripozna prihodke, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti ter tedaj, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku. Organizacija razčlenjuje prihodke na poslovne, finančne in izredne.

Poslovni prihodki:

Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v računih ali drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila.

Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončnosti.

Prevrenotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev ob upoštevanju predhodnega presežka iz prevrednotenja iz naslova predhodne okrepitve sredstev.

Finančni prihodki:

Organizacija v obračunskem obdobju ni zabeležila finančnih prihodkov.

Drugi prihodki:

Organizacija v obračunskem obdobju ni zabeležila drugih prihodkov.

1.2.15 Odhodki

Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Družba razčlenjuje odhodke na poslovne, prednotovalne poslovne, finančne in izredne odhodke.

Poslovni odhodki:

Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje oziroma, ko je trgovsko blago prodano.

Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. V poslovne odhodke se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala.

Stroški materiala in storitev obsegajo vse stroške nabavnih vrednosti prodanih količin, materiala in proizvodnih ter neproizvodnih storitev, ki so nastali v zvezi z izvajanjem poslovnega procesa.

Stroški dela obsegajo stroške bruto plač in nadomestil, prispevke in davke ter druge stroške v zvezi z zaposlenimi, kot so regres, prehrana, prevoz na delo, odpravnine in podobno.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovanje stroškov amortizacije, materiala in storitev ter stroškov dela povečujejo prevrednotovalne poslovne odhodke. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

Finančni odhodki:

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje in se pripoznajo po obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi.

Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoročnih in kratkoročnih dolgov.

Drugi odhodki:

Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

Med druge odhodke sodi tudi prevrednotovalni popravek poslovnega izida, ki skladno s finančnim pojmovanjem kapitala ohranja njegovo kupno moč, merjeno v evrih.

1.2.16 Obdavčitev

Davek od dobička se skladno s slovensko zakonodajo obračunava od obdavčljivega dohodka družbe. Obveznosti za davek bremenijo obdobje v katerem je davčna obveznosti nastala. Družba nima časovnih razlik med računovodskimi izkazi za poslovne namene in računovodskimi izkazi za davčne namene in je zavezanec za davek na dodano vrednost.

1.2.17 Tečaj in način preračuna v domačo valuto

Sredstva in obveznosti, ki so nominirana v tujih valutah, so bila preračunana v evre po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan bilance stanja. Vse pozitivne in negativne tečajne razlike so prikazane v izkazu uspeha za tekoče leto.

1.3 Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31.12.2022 in bilance stanja na dan 31.12.2021 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2022 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.

2 Lastni poslovni deleži

Organizacija v poslovnem letu ni pridobivala lastnih poslovnih deležev. V poslovnem letu organizacija ni odtujevala lastnih poslovnih deležev.

3 Rezerve

Organizacija iz prenesenega in tekočega poslovnega rezultata v obračunskem letu ni povečevala ali zmanjševala rezerv.

4 Druga razkritja

Organizacija na dan bilanciranja nima pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja ter obveznosti, zavarovanih s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno).

Organizacija ali njena odvisna organizacija članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe in zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, ni odobrila nikakršnih predujmov in posojil.