NOMAT, GOSTINSTVO, TURIZEM IN TRGOVINA, D.O.O.Finance in poslovna tveganja

1. VREDNOTENJE

1.1. Splošna pravila

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (veljavnimi od 01.01.2016), ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo.

Pri pripravi računovodskih izkazov smo izhajali iz temeljnih računovodskih predpostavk:

a) upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov

b) upoštevanje časovne neomejenosti delovanja

in upoštevali naslednje kakovostne značilnosti računovodenja: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

Za vrednotenje postavk v letnih računovodskih izkazih so upoštevana naslednja splošna pravila:

a) stalnost vrednotenja

b) načelo previdnosti

c) posamično vrednotenje sredstev in obveznosti do njihovih virov

č) načelo izvirne vrednosti

d) bilanca stanja na začetku poslovnega leta se ujema z bilanco stanja na koncu prejšnjega poslovnega leta.

1.2. Metode vrednotenja in odpisovanja vrednosti posameznih postavk

a) Osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva

Ob pripoznanju se osnovna sredstva vrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavlja nakupna cena (zmanjšana za popust), uvozne in nevračljive nakupne dajatve, stroški dovoza in namestitve ter stroški preizkušanja delovanja sredstva.

Po pripoznanju osnovnih sredstev se za vrednotenje uporablja model nabavne vrednosti. V bilanci stanja je osnovno sredstvo izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Za amortiziranje se uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Letne stopnje amortizacije so določene na osnovi predvidene dobe uporabnosti osnovnega sredstva in znašajo:

- za računalniško opremo: 50 %

- za drugo opremo: 20 %

b) Dolgoročne finančne naložbe

Naložbe v odvisne družbe so izkazane po nabavni vrednosti.

c) Zaloge so vrednotene po nabavnih cenah. Kot metoda vrednotenja porabe se uporablja metoda FIFO.

d) Terjatve

Terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane.

Terjatve izražene v tuji valuti se prevrednotijo po referenčnem tečaju ECB, ki ga objavlja Banka Slovenija na dan bilance stanja. Učinek prevrednotenja vpliva na finančne prihodke oz. odhodke.

Popravki vrednosti terjatev se oblikujejo posamično v breme prevrednotevalnih poslovnih odhodkov.

e) Časovne razmejitve in rezervacije

Aktivne časovne razmejitve so kratkoročno odloženi odhodki in stroški za vnaprej plačane naročnine, zavarovanja.

f) Dolgovi

Dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo poslovnega dolga ali prejem proizvoda ali storitve oz. obračunan strošek ali odhodek.

Dolgovi izraženi v tuji valuti se prevrednotijo po referenčnem tečaju ECB, ki ga objavlja Banka Slovenija na dan bilance stanja.

1.3. Tečaj in način preračuna v domačo valuto

Vse postavke, izražene v tuji valuti, so na dan bilance stanja preračunane v domačo valuto po referenčnem tečaju ECB, ki ga objavlja Banka Slovenija.