ZADRUŽNA OSKRBA TRGOVSKO, POSREDNIŠKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O.Finance in poslovna tveganja

1. Podlage za sestavo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah.

Družba upošteva pri pripravi računovodskih izkazov temeljne računovodske predpostavke:

časovno neomejenost delovanja, nastanek poslovnega dogodka in dosledno stanovitnost. Pri izbiranju računovodskih usmeritev in odločanju o njihovi uporabi ter pri pripravljanju

računovodskih izkazov upoštevamo tudi naslednje zahteve: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Prav tako družba upošteva osnovna računovodska načela, kot so previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost.

Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah, vodenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo.

2. Računovodske usmeritve

Računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi izvirnih vrednosti, razen za učinek revalorizacije nedenarnih sredstev v preteklih letih. Računovodski izkazi so sestavljeni v eurih.

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Družba uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi neopredmetena osnovna sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev.

Metoda amortiziranja, ki jo družba uporablja, je enakomerno časovno amortiziranje. Družba

občasno preverja dobo koristnosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračuna za sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od prejšnjih ocen.

Opredmetena osnovna sredstva

Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti oziroma prevrednotene nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti, pri čemer popravek vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot posledico amortiziranja. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti (knjigovodski vrednosti), ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo.

V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnove. Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika, se razporedi na njegove dele. Kasneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če se povečujejo bodoče koristi v primerjavi s prej ocenjenimi.

Družba uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi opredmetena osnovna sredstva

po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev.

Amortizacija

Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev, zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično. Uporablja se

enakomerni časovni obračun amortiziranja. Med letom se obračunavajo začasni stroški

amortizacije, končni obračun amortizacije se sestavi ob koncu poslovnega leta in ob statusnih spremembah med letom.

Finančne naložbe

Finančne naložbe se izkazujejo po nabavni vrednosti povečani za stroške posla in zmanjšani za morebitno oslabitev.

Zaloge

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne in druge dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za dobljene popuste.

V analitični evidenci se spremljajo zaloge surovin, pomožnega materiala in vračljive embalaže po posameznih materialih vrednostno in količinsko, po nabavnih cenah pri tem pa uporabljamo metodo drsečih povprečnih cen. V okviru glavne knjige družba vodi zaloge trgovskega blaga po nabavnih vrednostih (po maloprodajnih vrednostih z izkazano razliko v ceni in vračunanim DDV, kot odbitnima postavkama, če se v okviru materialnega knjigovodstva zaloga ne izkazuje po nabavni vrednosti).

Terjatve

Terjatve se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi plačane. Terjatve so sestavljene v prvi vrsti iz terjatev do kupcev, nastalih v normalnem toku poslovanja. Za vsako terjatev, izkazano na dan bilance stanja, podjetje presodi ustreznost njene izkazane velikosti ter jo v primeru dvomljivosti prerazvrsti med sporne in dvomljive terjatve. V bilanci stanja so terjatve prikazane tako, da so zmanjšane za popravek vrednosti za sporne in dvomljive terjatve.

Obveznosti

Kratkoročne in dolgoročne obveznosti se na začetku ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne poslovne obveznost. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena posojila. Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti.

Prihodki

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke.

a) Poslovni prihodki

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki.

Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega

blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Prihodki od prodaje

proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih na

fakturah in drugih listinah, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejšega plačila. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki.

Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

b) Finančni prihodki

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti, deležev v dobičku drugih in kot prevrednotovalni finančni prihodki. Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavijo ob odtujitvi finančnih naložb.

Odhodki

Odhodki se razvrščajo na poslovne odhodke, finančne odhodke in druge odhodke.

a) Poslovni odhodki

Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih

vrstah kot so stroški materiala, stroški storitev, popravek obratnih sredstev, amortizacija...

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavijo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,

neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala iz njihove predhodne okrepitve.

b) Finančni odhodki

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Med odhodki za

financiranje so zajeti predvsem stroški danih obresti, odhodki za naložbenje pa imajo naravo

prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s

presežkom iz prevrednotenja kapitala.

Zadružna oskrba je v poslovnem letu 2025 dosegla 285.199,05 eur čistega dobička od katerega je odvedla 34.500,96 eur davka od dohodkov pravnih oseb. Preostali del v znesku 250.698,09 eur je ostal nerazporejen.