Koledar cvetnega prahu v Sloveniji

NLZOH koledarje pripravi za vsako merilno postajo posebej, ker se območja ločijo po vegetaciji, podnebju, reliefu in vremenu. Štiri postaje so v Izoli (Primorska), Ljubljani, Mariboru in Lendavi (Prekmurje oziroma panonski svet).

Primorska. Sezona se lahko začne zelo zgodaj, občasno že decembra ali januarja. Cipresovke in tisovke imajo visok alergeni pomen in so v zraku skoraj vse leto, z vrhom pozimi. Oljka, sajena v Slovenski Istri, Vipavski dolini in Goriških brdih, cveti maja in junija. Trave se pojavijo že v marcu, sezona pa se lahko potegne v september. Breze je v submediteranu manj; ob najbolj obremenjenih dneh del zrn prinese veter s celine.

Ljubljana in Maribor. Potek sezone je značilen za celinsko Slovenijo: leska in jelša pozimi, nato jesen, gaber in breza, z najvišjimi dnevnimi obremenitvami konec marca in aprila. Trave se v nižinah začnejo proti koncu aprila in trajajo do avgusta. Obe postaji sta si po vrstah blizu, višina posamezne sezone pa se med leti in kraji razlikuje.

Prekmurje. Merilna postaja v Lendavi pokriva panonski svet. Začetek sezone leske je tu med leti močno nihan: zabeležili so ga že v prvem tednu januarja, v drugem letu šele v drugi polovici februarja. Ambrozija je v tem delu države pogosto močneje zastopana kot v Ljubljani ali na Primorskem.

Tabela je naša mesečna orientacija, ne uradni graf in ne napoved za tekoče leto. Sestavili smo jo iz koledarjev merilnih postaj Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki temeljijo na desetletnem merjenju, ter iz pregledov NIJZ. Štiri stopnje izvirnega koledarja (od posameznih zrn do zelo visoke obremenitve) smo za preglednost strnili v tri: nizka, srednja in visoka. V mesecu, v katerem obremenitev narašča in upada, je navedena značilna višina za ta mesec, ne vsak teden posebej.

Koledar dobro označi pričakovano obdobje, ko je določena vrsta v zraku. Največja nihanja so na začetku sezone in v višini dnevnih obremenitev. Za tekoči teden veljata semafor in napoved NLZOH, ne ta tabela.

NLZOH meri obremenitev zraka vse dni v letu na štirih nižinskih postajah: v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. V laboratoriju sledijo približno 60 vrstam cvetnega prahu; v tedenskem semaforju so prikazane glavne alergene vrste. Semafor kaže dnevne obremenitve preteklega tedna (nizka 1–15 zrn/m³, srednje visoka 16–70 zrn/m³, visoka nad 70 zrn/m³), napoved pa pričakovani razvoj v naslednjih dneh.

Stanje 10. novembra 2026: sezona alergenega cvetnega prahu je po objavi NLZOH zaključena. Redne tedenske napovedi bodo predvidoma spet januarja 2027; monitoring se nadaljuje. Ob začetku nove sezone je smiselno spremljati napoved in semafor, ne le letni koledar. Brezplačen SMS z povezavo do tedenske napovedi dobite, če na 041 140 140 pošljete ključno besedo CVETNIPRAH; odjava je s STOP. Za Evropo sta na voljo tudi modelski napovedi SILAM in Copernicus (jelša, breza, trave, oljka, ambrozija, pelin). Informacije v angleščini so na angleški strani NLZOH.

Ta stran ne postavlja diagnoze in ne predpisuje zdravil. Pri ponavljajočih se težavah je prav, da se posvetujete z zdravnikom. Univerzitetna klinika Golnik opisuje, da alergijski rinitis od prehlada ločita srbenje nosu in oči, zaporedno kihanje ter bister izcedek, težave pa trajajo, dokler traja izpostavljenost alergenu.

Za zmanjšanje izpostavljenosti klinika priporoča spremljanje napovedi in prilagoditev aktivnosti na prostem: dnevi po dežju so običajno ugodnejši, suho in vetrovno vreme pa bolj obremenjujoče. Koristijo prezračevanje v večernem času, menjava oblačil in umivanje las po prihodu domov, izpiranje nosu s fiziološko raztopino in sušenje perila v zaprtih prostorih, ko je obremenitev visoka. O zdravljenju odloča zdravnik.