Bohinjska Bistrica: fužina in železnica
Bohinjska Bistrica leži v Spodnji Bohinjski dolini, na desnem bregu Save Bohinjke in ob severnem vznožju Koble. Naselje med Dobravo in Ajdovskim gradcem je bilo nekoč kmečka vas s hišami, razporejenimi v gručo. Prvič je bilo omenjeno leta 1253.
V bližini vasi je bila fužina Pozabljeno. Po zgraditvi železniške proge leta 1906 se je naselje širilo zaradi turizma in industrije. Ostanki železarstva so na jugozahodnem robu Bohinjske Bistrice, železniška postaja pa stoji v njenem vzhodnem delu.
Fužina ob Bohinjski Bistrici
Fužina Bistrica je delovala od 16. stoletja do požara oktobra 1890. Stala je ob desnem bregu vodotoka Bohinjska Bistrica. Skozi stoletja so se spreminjali načini taljenja rude, oprema in izdelki. Na območju so ohranjeni graščina s parkom, ura, delavska hiša in jezova.
Zoisova graščina na Grajski ulici 14 je dokumentirana v 17. stoletju. Ima dve nadstropji in stolpiča ob straneh. Pred njo, na Gospodovem vrtu na Grajski ulici 23, stoji Zoisova ura. Baron Žiga Zois jo je dal postaviti, da bi delavci pravočasno prišli na delo. Spodnji del stolpa je zidan, zgornji lesen, streha pa je prekrita s skodlami.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗
Postajne stavbe in kostanji
Železniška postaja na Triglavski cesti pripada arhitekturi bohinjske proge, zgrajene leta 1906. Ohranjeni vzdolžni niz sestavljajo skladišče, sanitarije s pralnico, postajno poslopje, hiša za osebje in kontrolni stolp. Ob hiši za osebje je vrt, obdan s plotom; prvotno je bil vrt tudi ob postajnem poslopju.
Na južni strani Triglavske ceste raste enostranski drevored divjega kostanja, od križišča s Savsko cesto do križišča pri železniški progi. Zasadilo ga je društvo za pridobivanje obiskovalcev na začetku 20. stoletja. Jugozahodno od postaje, na severni strani Triglavske ceste, stoji javna tehtnica. Na njej so tehtali tovor na vozilih, ki so ga razvažala s postaje.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗
Cerkev in hiša na Mencingerjevi
Cerkev sv. Nikolaja stoji sredi pokopališča v severovzhodnem delu naselja, vzhodno od glavne ceste. Zgrajena je bila leta 1884 po Faleschinijevem načrtu. Notranjost je poslikal Matija Koželj. Poprsje prikazuje župnika J. Mesarja, utemeljitelja sirarstva v Bohinju.
V vaškem jedru je na Mencingerjevi ulici 8 zidana nadstropna hiša pravokotne oblike z dvokapno streho. Okras na njenem pročelju je iz leta 1817. Na dvoriščni strani ima kamnit portal, lesena vrata pa so datirana z letom 1781.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗