Gorjuše na Pokljuki: fajfarstvo, Zoisova pristava in stare hiše
Gorjuše so razloženo naselje v občini Bohinj na južni strani Pokljuke. Prepoznavne so po fajfarstvu in dediščini Zoisove pristave.
Spodnje in Zgornje Gorjuše
Gorjuše so se razvile iz planine in senožeti ob vodnih virih. Poselitev sestavljajo manjše gruče domačij in zaselki med travniki ter pašniki. Hrib Hribarica naselje deli na Spodnje in Zgornje Gorjuše. Ležijo na prisojni bohinjski strani Pokljuke v Triglavskem narodnem parku.
V Spodnjih Gorjušah stoji Zoisova pristava, ki jo je leta 1791 dal zgraditi Žiga Zois kot lovsko kočo in občasno bivališče. Med letoma 1793 in 1796 je v njej živel Valentin Vodnik, tedaj prvi župnik na Koprivniku. Ob stavbi so gospodarsko poslopje in vodnjak. Streha na čop je krita s skodlami.
Starejše domačije kažejo kombiniranje lesa in kamna. Hiša Gorjuše 25 ima črno kuhinjo, lesen strop z letnico 1782 ter vodnjak na vreteno v leseni lopi. Hiša številka 29 iz leta 1804 združuje brunasti bivalni del z zidano vežo in črno kuhinjo, v zatrepu pa ima zaprt rezljan gank.
Kako se je razvilo gorjuško fajfarstvo
Fajfarstvo pomeni ročno izdelovanje rezljanih in okrašenih lesenih pip za kajenje tobaka. Na Gorjušah je bilo predvsem zimska dopolnilna domača obrt, ko je bilo manj dela z živino in v gozdu. Najbolj razvito je bilo na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje.
Takrat je v kraju delovalo do dvajset izdelovalcev, skupna letna proizvodnja pa je dosegala več tisoč pip. Prodajali so jih na domače in oddaljene trge, tudi v Anglijo in Ameriko. Pipa je zato povezana z domačim zimskim delom, ne le s prodajo spominkov; izdelava in krašenje sta zahtevala priučeno ročno spretnost.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Piparstvo, opis enote nesnovne dediščine 2-00076 ↗
Nadaljevanje družinskega znanja
Turizem Bohinj predstavlja Srečka Lotriča z Gorjuš 27a kot nadaljevalca obrti po očetu in dedu. Pipe različnih oblik krasi z intarzijo biserovine. Enako tehniko uporablja tudi pri lesenih srcih, nakitu in gumbih.
Med izdelki s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj so gorjuška čedra, vivček, čebelarska pipa in druge oblike. Za obisk rokodelca se dogovorimo neposredno. Takšen postanek poveže stare hiše in zimsko delo nekdanjih prebivalcev z znanjem, ki se še vedno prenaša v družini.