
Breznica: Janšev čebelnjak, obnova in hišna imena
Breznica pod Stolom ohranja spomin na čebelarja Antona Janšo s spominskim čebelnjakom, obnovljenim leta 2017. Ob njem se krajevna dediščina razkriva tudi v hišnih imenih in povezavi s Potjo kulturne dediščine Žirovnica.
Breznica pod Stolom
Breznica je eno od desetih naselij občine Žirovnica. Občinska predstavitev ta naselja umešča na levi breg Save, ob vznožje Stola, v območje z domačim imenom Kašarija. Breznica je tudi ena od postaj Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje kraje in osebnosti tega dela Gorenjske.
Viri: Občina Žirovnica: predstavitev naselij ↗ · Zavod za turizem in kulturo Žirovnica: Pot kulturne dediščine ↗
Spomin na Antona Janšo
Anton Janša se je rodil na Breznici leta 1734 in umrl na Dunaju leta 1773. Konservatorsko poročilo ga predstavlja kot prvega cesarskega učitelja čebelarstva in slikarja. Njegov rojstni dan, 20. maj, je svetovni dan čebel. Turistična predstavitev poudarja njegovo učenje čebelarjenja pri očetu in poznejše poučevanje na Dunaju v času Marije Terezije.
Janševe rojstne hiše ni več. V kraju je spominski čebelnjak, ki ga turistični opis umešča v bližino kulturne dvorane na Breznici 6 a. Današnje stavbe ne predstavlja kot nespremenjenega izvirnika iz Janševega časa: opis navaja rekonstrukcijo leta 1965 in obnovo leta 2017. Poslikane panjske končnice povezuje z verskimi, zgodovinskimi in vsakdanjimi kmečkimi motivi.
Viri: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica: Janšev čebelnjak ↗ · ZVKDS: Varstvo spomenikov, poročila 53; fizični strani 12–13 ↗
Obnova čebelnjaka leta 2017
Poročilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije spominski čebelnjak vodi pod evidenčno številko dediščine 5323. Obnovo leta 2017 so izvedli po konservatorskem načrtu, pri sodelovanju občine Žirovnica, njenega zavoda za turizem in kulturo ter kranjske območne enote zavoda za varstvo dediščine. Poročilo opisuje razstavljanje konstrukcije, dokumentiranje delov in izbiro lesa za ponovno uporabo.
Zamenjali so šest hrastovih stebrov in dotrajane dele ostrešja. Za nadomestne dele so uporabljali iste vrste lesa; ohranjene dele so očistili in ponovno vgradili. Streho so prekrili s približno petindvajset centimetrov debelo rženo slamo, uredili glineni tlak ter uporabili lesene zatiče in kovane žeblje. Posegi so vključevali tudi obnovo panjskih končnic in čebelarskega orodja.
Poročilo posebej obravnava marmorno spominsko ploščo, postavljeno ob stopetdeseti obletnici Janševega rojstva leta 1884. Ploščo, ki je bila na hiši Breznica 8, so odstranili in restavrirali. Poznejšo namestitev plošče, klop, zasaditev trte in dodatno informacijsko tablo poročilo še navaja kot načrtovane posege za leto 2018.
Viri: ZVKDS: Varstvo spomenikov, poročila 53; fizični strani 12–13 ↗
Hišna imena in domače obrti
Knjižica hišnih imen za žirovniške vasi v Breznici beleži med drugim imena Pri Dolencu, Pri Ponavcu, Farovž, Pri Honu, Pri Legatu, Pri Mežku in Pri Muleju. Pri posameznih imenih primerja starejše zapise s poknjiženimi oblikami ter ohranja pripovedi domačinov. Te pripovedi so pričevanja o posameznih hišah, ne zagotovilo, da je vse opisano ohranjeno tudi danes.
Za hišo Pri Muleju pripoved navaja tudi ime Pri Roku. Rok je bil krojač, Micka pa šivilja; šivanje je pomenilo pomemben del družinskega dohodka. Besedilo omenja staro poštno postajo in posebne odprtine v hlevu. Povezavo oboka hlevskih vrat s staro cerkvijo svetega Nikolaja poda kot domnevo, zato je ne predstavlja kot dokončno potrjeno poreklo.
Postaja na Poti kulturne dediščine
Pot kulturne dediščine Žirovnica je opisana kot približno deset kilometrov dolga krožna pot. Povezuje Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, Čopovo v Žirovnici, Finžgarjevo v Doslovčah, Jalenovo na Rodinah ter Janšev čebelnjak na Breznici. Vodi po vaških in poljskih cestah ter čez pašnike; oznake omogočajo hojo v obeh smereh.
Turistični opis dopušča začetek na različnih postajah in med parkirnimi izhodišči navaja Breznico, Vrbo ter Rodine. Ob petih glavnih postajah opisuje stebričke z žigi. Brezniško postajo je zato mogoče vključiti v celoten krog ali jo povezati z bližnjimi kraji; opisane razdalje desetih kilometrov ni treba razumeti kot dolžine poti samo po Breznici.
Viri: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica: Pot kulturne dediščine ↗