Rodine: cerkev svetega Klemena in Jalnova rojstna hiša
Rodine v občini Žirovnica povezujejo cerkev svetega Klemena, nekdanji sedež prafare ter rojstno hišo in grob pisatelja Janeza Jalna.
Nekdanje versko središče s cerkvijo svetega Klemena
Rodine so naselje v občini Žirovnica, povezano s cerkvijo svetega Klemena in rojstno hišo pisatelja Janeza Jalna. Zavod za turizem in kulturo Žirovnica Rodine opisuje kot nekdanje pomembno versko središče: v srednjem veku so bile sedež prafare, pozneje pa sedež brezniške župnije. Cerkev s pokopališčem in obzidjem predstavlja sakralno dediščino kraja. Njene romanske temelje turistična predstavitev umešča v enajsto stoletje.
Isti vir pripoveduje legendo, po kateri naj bi Ciril in Metod prinesla relikvije za cerkev, ko sta s posmrtnimi ostanki svetega Klemena potovala skozi Rodine v Rim. To je izročilo, ne potrjeno dejstvo o potovanju. Sedež župnije so leta 1821 prenesli z Rodin na Breznico, kjer so zgradili novo cerkev Žalostne Matere božje. Rodinska cerkev je ostala podružnična.
Viri: ZTK Žirovnica: ostale znamenitosti, cerkev na Rodinah ↗
Jalnova rojstna hiša pri Mežnarju
Jalnova rojstna hiša stoji na naslovu Rodine 10 ob cerkvi svetega Klemena. Po predstavitvi ZTK Žirovnica je bila zgrajena v začetku sedemnajstega stoletja na mestu prejšnje lesene stavbe, ki je pogorela. Služila je kot mežnarija, zato se je zanjo ohranilo hišno ime pri Mežnarju. Poleg bivalnih prostorov je bilo gospodarsko poslopje, stanovalci pa so obdelovali zemljišča, ki so jih imeli v najemu.
Ko je bil leta 1821 sedež fare prenesen na Breznico, je mežnarija izgubila prejšnji pomen, vendar so jo še uporabljali za potrebe podružnične cerkve. Hiša je bila leta 1987 razglašena za kulturni spomenik, od leta 1997 pa je po predstavitvi odprta za javnost. Stavba je razdeljena na stari in novi del: stari ohranja podobo iz Jalnovega časa, novega so zgradili na temeljih nekdanjega skednja. Vir navaja, da je v njem od leta 1991 živel pisateljev pranečak in skrbnik zapuščine.
Muzejski prostori in pisateljeva zapuščina
Muzejski del sestavljajo veža, črna kuhinja, hiša in kamra. Opremljeni so z osebnimi predmeti iz Jalnove zapuščine. V vitrinah je gradivo o pisateljevem življenju in delu; Jalen je hranil rokopise, korespondenco in druge dokumente. Turistični opis tako obiskovalcu predstavi konkretne stanovanjske prostore in vrste ohranjenega gradiva, ne le zunanjščine rojstne hiše. Za ogled zavod navaja dogovor vnaprej; delovni čas in cene je smiselno preveriti pri skrbniku pred obiskom.
Janez Jalen in povezava z domačimi Rodinami
Janez Jalen se je rodil na Rodinah 26. maja 1891 kot deseti otrok v kmečki družini. ZTK Žirovnica njegovega očeta opisuje kot rudarja in mežnarja, ki mu je pripovedoval o življenju ljudi pod Stolom ter zbudil zanimanje za naravo, divjad in cvetje. Prve šolske korake je opravil na Breznici, pozneje je obiskoval gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani in Kranju ter študiral teologijo v Ljubljani. Umrl je 12. aprila 1966 v Ljubnem, pokopan pa je na domačih Rodinah.
V njegovih delih nastopajo kmečki gospodarji, pastirji in divji lovci. Pisal je ljudske igre in prozo; med najbolj znanimi deli so Bobri v treh delih, Sam, Rod in Vrh. Zgodba opisuje mostiščarje na Ljubljanskem barju, zato njeno prizorišče ni isto kot pisateljeva rojstna vas. Leta 1932 je napisal scenarij za film Triglavske strmine in sodeloval pri snemanju, ki ga je vodil Ferdo Delak.
Po očetovi smrti je za Jalnovo nadaljnje šolanje poskrbel župnik. Prvo delovno mesto je leta 1915 dobil v Srednji vasi v Bohinju, med prvo svetovno vojno pa je kot kurat prišel na fronto. Drugo svetovno vojno je preživel v Ljubljani. ZTK med njegovimi ljudskimi igrami našteva Nevesto, Grobove, Leseno peč ter trilogijo Dom, Srenja in Bratje. Leta 1938 je prejel tretjo banovinsko nagrado za Cvetkovo Cilko; leta 1940 sta bili nagrajeni povest Ograd in zbirka lovskih novel Previsi. Njegova pripadnost društvoma Skala in Aljaževci ter alpinizem dopolnjujeta predstavo o pisateljevem zanimanju za gorsko naravo.
Popis drugih rodinskih dediščinskih enot
ZTK Žirovnica je leta 2022 pripravil seznam nepremične kulturne dediščine iz registra. Med rodinskimi enotami poleg cerkve in rojstne hiše našteva pokopališče, grob Janeza Jalna, fresko na hiši Rodine 9 in vilo rustiko. V arheološkem delu seznama sta navedena staroslovansko grobišče in vila rustika. Dokument je popis enot, zato iz njega ne izhajajo podatki o dostopnosti arheoloških ostalin, odprtju notranjosti hiše s fresko ali urejeni obiskovalni poti do grobišča.
Viri: ZTK Žirovnica: seznam kulturne dediščine, Matjaž Koman, 2022 ↗