Bukovec znamenitosti: kapela, gomile in vinska klet
Lega Bukovca in prebivalstvo
Naselje sega od vrha griča Bukovec čez vinogradniška pobočja do prostora pod njimi. Spada v krajevno skupnost Zgornja Polskava, ki vključuje še Gabernik, del Kalš, Kočno pri Polskavi, Ogljenšak, Sele pri Polskavi in Zgornjo Polskavo. V Bukovcu v občini Slovenska Bistrica je po podatkih SURS na dan 1. januarja 2026 živelo skupaj 398 ljudi, od tega 204 moški in 194 žensk. [1][2][4]
Občinska skupščina je 23. marca 1992 sprejela odlok o spremembi območij Bukovca in Zgornje Polskave. Slednji so priključili tri stanovanjske hiše s tedanjimi naslovi Bukovec 71, 70 in 64, naselji pa sta ohranili svoji imeni in šifri. Meje so določili po parcelah in jih prikazali v kartografskih evidencah območij ter hišnih številk v merilu 1 : 5000. Geodetska uprava je morala spremembe evidentirati in preoštevilčiti hiše, ki so prešle v sosednje naselje. [3]
Prazgodovinski gomilni grobišči
Prvo prazgodovinsko gomilno grobišče je severno od vasi, na oblem hrbtu gozdnega grebena. Odlok iz leta 2013 je tam zabeležil od treh do šestih gomil s premeri od 10,5 do 11,5 metra in višinami od 0,9 do 1,2 metra. Ležale so v vrsti, približno pet metrov narazen. Pri južnih dveh so bile po takratnem opisu sledi predvojnega kopanja, o morebitnih najdbah pa ni bilo podatkov. Grobišče je kulturni spomenik lokalnega pomena. [6]
Na ploskem hrbtu ob vzhodnem zaključku grebena, tik nad cesto, leži drugo grobišče. Odlok iz leta 2013 opisuje pet takrat vidnih gomil v vrsti od jugozahoda proti severovzhodu. Sledov odkopavanja ni navajal, zabeležil pa je deformacije zaradi gozdne poti čez gomile. Za natančno časovno opredelitev grobišča bi bile potrebne arheološke raziskave. Skupina je zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena na prvotnem mestu. [6]
Za obe grobišči velja varstveni režim, ki zahteva ohranjanje zemljišč v obstoječem stanju in tradicionalno gospodarjenje z gozdom. Gradnja novih gozdnih cest in vlak je prepovedana, na gomilah tudi izkopavanje panjev in skal. Nepooblaščene osebe ne smejo uporabljati iskalcev kovin ali pobirati arheoloških najdb. Pred izjemnimi posegi zaradi raziskovanja ali druge javne koristi je treba opraviti predhodno arheološko raziskavo. [6]
Kapela svetega Janeza Nepomuka
Na rahli vzpetini vrh griča je nekoč stal z jarkom obdan dvorec. Blizu njega so zgradili kapelo svetega Janeza Nepomuka, podružnico župnije Gornja Polskava. Turistično društvo Viničar njeno gradnjo postavlja v leto 1752. Odlok iz leta 2013 jo uvršča v drugo polovico 18. stoletja in ugotavlja, da njena zasnova nadaljuje stavbno tradicijo 17. stoletja. Kapela je kulturni spomenik lokalnega pomena. [2][6]
Po arhitekturnem opisu v odloku iz leta 2013 je imela kapela pravokoten tloris, večstrani prezbiterij in lesen fasadni zvonik na opečni strehi. Gladke fasade so krasili naslikani šivani robovi in okenske obrobe, zaključil pa jih je polkrožen podstrešni venec. Nad pravokotnima oknoma z diagonalnimi mrežami sta bili luneti. Pred portalom v obokano notranjost je stal novejši prizidek. Oltarni del je ločeval potlačen lok na pilastrih. V njem sta bila menza z baročno podobo Križanja in na steni baročna slika svetega Nepomuka. [6]
Grobišče in spomenik talcem v Gaju
Ob vznožju griča Bukovec, malo nad glavno cesto, je grobišče 30 talcev, ustreljenih 23. marca 1945. Nemci so na smrt obsojene jetnike peljali iz Maribora proti Poljčanam, kjer naj bi jih ustrelili. Pred Zgornjo Polskavo so letala napadla in poškodovala vozila. Jetnike so zatem odpeljali v bližnji gozd ter jih tam ustrelili in pokopali. Odlok kraj navaja pod imenom Spomenik talcem v Gaju. [2][6]
Spomenik po načrtu arhitekta Staneta Lovšeta so odkrili leta 1950. Odlok iz leta 2013 ga opisuje s tremi granitnimi stebri, povezanimi s preklado, na visokem stopničastem podstavku. Na osrednji plošči so bila imena talcev in spominski napis, na ploščah stranskih stebrov pa imena padlih domačinov. Preklada je nosila napis o svobodi slovenskega rodu. Varstvo kulturnega spomenika lokalnega pomena obsega izvirno zasnovo spomenika in neposredno okolico grobišča. [6]
Kamnita vinska klet na Bukovcu
Kamnita vinska klet na naslovu Bukovec 44 je po predstavitvi Visit Maribor del približno 300 let stare kmečke hiše na območju vinogradništva Skuber in ohranja značaj nekdanjih vinogradniških domačij. Visit Maribor navaja degustacije domačih vin ter ogled in degustacijo po dogovoru. [5]
Domačija je na griču Bukovec pri Zgornji Polskavi, sredi vinogradniškega okolja. Visit Maribor pri opisu njene lege navaja razgled proti Ptujskemu gradu, Halozam, Boču in Konjiški gori, ki se odpira z griča ob stari hiši. [5]
Cerkev svete Trojice v Zgornji Polskavi
Cerkev svete Trojice stoji v sosednji Zgornji Polskavi, v zaselku Levarje ob cesti proti Selam. Znana je tudi kot cerkev na Levarjih. Baročna enoladijska stavba ima stranski kapeli, polkrožen prezbiterij in zvonik pred vhodom. Okrog nje poteka pokopališki zid. [7]
Gradnja cerkve je potekala od leta 1619 do 1636, leta 1782 pa so jo prezidali. Glavni oltar in prižnica sta delo kiparja Jožefa Holzingerja; v cerkev so ju prenesli iz mariborskih cerkva. Cerkev svete Trojice je kulturni spomenik lokalnega pomena. [7]