Cezlak na Pohorju: čizlakit in zgodba kamnoseškega kraja
Cezlak v občini Slovenska Bistrica leži na južnem pobočju Pohorja, severno nad Oplotnico. Majhno naselje je umeščeno med Oplotniščico in kamnoloma. Njegova zgodba je predvsem zgodba delavcev, obdelovanja kamna ter dveh kamnin, ki ju kljub skupnemu nahajališču ne smemo enačiti.
Čizlakit ni pohorski granit
Zeleni pruh je opuščeni kamnolom čizlakita nekaj sto metrov od kamnoloma granodiorita. Čizlakit prepoznamo po zeleni barvi, uporabljali pa so ga predvsem za oblaganje tal in sten. Z njim ter granodioritom so opremili tudi pročelje in stopnišče slovenskega parlamenta. Ime mu je geolog Nikitin prilagodil po Cezlaku.
Sivo kamnino so starejši opisi imenovali pohorski granit in nato tonalit. Geološka publikacija Zavoda za varstvo narave in Prirodoslovnega muzeja jo opredeljuje kot granodiorit. Prepredajo jo svetle aplitne žile. Iz nje so tlakovali ulice in trge, tudi v stari Ljubljani; Ravnikar jo je uporabil pri kompleksu Trga republike.
Viri: ZRSVN in Prirodoslovni muzej Slovenije: Pohorje – geološki zakladi, 2009 ↗
Delo, ki je oblikovalo naselje
Uradna turistična predstavitev začetek lomljenja kamna povezuje z letom 1891. Kmet Cezlak je tedaj po dovoljenju Windischgrätzov očistil pobočje. Isti vir navaja, da je Nikitin zeleno kamnino poimenoval leta 1939. Zeleni pruh opisuje kot nekdanje nahajališče; pridobivanje čizlakita ni predstavljeno kot današnja dejavnost.
Terenska geografska raziskava, objavljena leta 2004, opisuje nekdanje ročno cepljenje tlakovcev. Kamen so z vagoni vozili v cepilnico, kocke razvrščali po velikosti in shranjevali v skladiščih. Ženske so med drugim pomagale pri poravnavanju kock. Po prevzemu kamnoloma leta 1905 so novi lastniki uredili ozkotirno železnico do skladišča v Oplotnici in elektrarno. Ob krizi leta 1930 so železnico opustili. Spomin na te postopke razloži, zakaj kamnolom v zgodovini kraja pomeni več kot samo geološko zanimivost.
Viri: Rogla–Pohorje: Nahajališče čizlakita v Cezlaku ↗ · Geografski obzornik 51/4, 2004: Cezlak, strani 18–24 ↗
Dediščina ob vaški cesti
V vasi ob cesti iz Oplotnice stoji odprta kapelica iz leta 1898. Njene odprtine nosijo okrogli stebri, med njimi pa so kovinske suličaste mreže. Zunanjščina je dekorativno poslikana. Ob gozdnem robu v južnem delu naselja je še kamnit spomenik iz leta 1946, postavljen na kraju usmrtitve dveh partizanov marca 1945.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗