Bušeča vas: Klunove toplice in gotska cerkev južno od naselja
Bušeča vas je naselje v občini Brežice, povezano s Klunovimi toplicami ob cesti iz Cerkelj na Dolenjskem. Kopališče ob toplem izviru ima zgodovino od začetka 19. stoletja, na pokopališču južno od vasi pa stoji cerkev Žalostne Matere božje.
Od Auerspergovega vrelca do Klunovega imena
Aleksander Auersperg, lastnik gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem, je jamo z vrelcem kupil leta 1811. Pet let pozneje, leta 1816, je nad njo zgradil kopališče. Zgodovina toplic se tako začne s posestnikom iz drugega dela Posavja in z izrabo vaškega toplega izvira.
Zemljišče je nato od Auerspergov kupil Matija Kodrič. Leta 1923 ga je za doto prepisal hčeri Tereziji, poročeni v družino Klun; po tej družini se toplice imenujejo danes. Zunanji bazen so dodali leta 1983. Staro kopališče je na fotografiji Boža Račiča iz leta 1936 dokumentirano tudi v muzejski predstavitvi njegove zgodovine.
Viri: Posavski muzej Brežice: Klunove toplice – 200 let, dr. Ivanka Počkar, 2016 ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Bušeča vas ↗
Kako je zasnovano staro kopališče
Toplice so na severnem delu vasi pri hiši Bušeča vas 2, zahodno pod cesto Cerklje na Dolenjskem–Bušeča vas. Zgodovinska kopališka stavba stoji nad izvirom. Ima pravokoten tloris, polkrožno zaključena okna in notranji bazen; nad njo je dvokapna streha s prezračevalno konstrukcijo na slemenu. Ta dvignjeni zaključek strehe je razpoznaven del njene zunanje podobe.
Ob stari stavbi sta še novejši bazen in kozolec toplar. Kopališki sklop združuje stavbo iz 19. stoletja ter poznejše dopolnitve. Pri iskanju starega kopališča je zato uporabna natančna lega pod cesto na severnem robu naselja: tam je jedro toplic, medtem ko je vaška pokopališka cerkev na drugi, južni strani.
Gotska cerkev na južni strani vasi
Cerkev Žalostne Matere božje stoji na pokopališču južno od naselja. V osnovi je gotska in ima eno ladjo. Njen prezbiterij, prostor z glavnim oltarjem, prekriva križnorebrasti obok: rebra se nad prostorom križajo in členijo obočno površino. Poslikave v tem delu segajo približno v sredino 15. stoletja.
V 17. stoletju so ladjo predelali in jo znova poslikali, zvonik pa je bil zgrajen leta 1601. Cerkev zato združuje srednjeveški oltarni prostor in poznejše preoblikovanje ladje. Ob zgodbi toplega izvira predstavlja drugo dolgo časovno plast Bušeče vasi.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Bušeča vas ↗ · Posavski muzej Brežice: Klunove toplice – 200 let, dr. Ivanka Počkar, 2016 ↗