Černelavci pri Murski Soboti: gasilska zgodovina in Phuro kher
Černelavci so ravninsko naselje v Mestni občini Murska Sobota, v Prekmurju. Poleg stanovanjskih ulic jih zaznamujejo zadružna zgodovina, prostovoljno gasilstvo in kulturno življenje. Zanimivi sta spominska soba gasilskega društva ter romska muzejska zbirka Phuro kher. Sedež krajevne skupnosti je v Zadružni ulici 5.
Ravninska vas in povezava s Puščo
Krajevna zgodovina Černelavce opisuje kot gručasto vas na približno 192 metrih nadmorske višine. Ob Ledavi omenja listnat gozd, na vzhodu travnike in na jugu njive. Domača ledinska imena, kot so Opletarišče, Pri vrbicaj in Pri hrastaj, ohranjajo sledove starejšega poimenovanja prostora.
Leta 2002 je bil del dotedanjega naselja izločen v samostojno naselje Pušča. Odlok je med ulicami, ki ostanejo v Černelavcih, navedel Gederovsko, Slovensko, Zadružno, Ledavsko, Goričko in druge ulice. Med njimi so tudi Črtomirova, Dalmatinova, Dolga, Gajeva, Jurčičeva, Kranjčeva, Liškova, Tavčarjeva in Travniška. Določil je tudi nadaljnjo skupno uporabo pokopališča v Černelavcih. Današnja občinska predstavitev krajevne skupnosti obsega samo naselje Černelavci.
Viri: Mestna občina Murska Sobota — KS Černelavci ↗ · KS Černelavci — zgodovina po Francu Kuzmiču ↗ · Uradni list 51/2002 — razdelitev naselja Černelavci in Pušča ↗
Omemba leta 1366 in zadružni dom
Krajevna predstavitev prvo znano omembo povezuje z letom 1366 in zapisom Charnalouch. V poznejših virih se pojavljajo drugačne oblike imena. Med pomembnimi stavbami novejšega časa je zadružni dom, dograjen leta 1952 ob obsežnem prostovoljnem delu vaščanov in okoličanov. Gradnjo je vodil mojster Franc Kumin.
Dom je povezoval gospodarske in kulturne dejavnosti: v njem so bili trgovina, zbiralnica mleka, zadružni prostori ter dvorana z odrom. Nekaj časa je delovala tudi krajevna knjižnica, za katero so mladi zbirali knjige. Stanovanjska širitev je dobila nov zagon z ustanovitvijo zadruge leta 1984 in začetkom komunalnega urejanja novega kompleksa.
Viri: KS Černelavci — zgodovina po Francu Kuzmiču ↗ · KS Černelavci — naselje in prva omemba ↗
Gasilska tradicija in spominska soba
Gasilski dom je bil zgrajen že leta 1912, društvo pa je uradno ustanovilo 22 vaščanov 22. marca 1925. Ta dva mejnika ponazarjata, da je bila oprema za varstvo pred požari v kraju prisotna pred formalno organizacijo društva. Černelavski gasilci so prvo motorno brizgalno Savica prevzeli leta 1962, pozneje pa dopolnjevali opremo in vozila.
Leta 2017 so ob srečanju veteranov in članic gasilske zveze odprli spominsko sobo PGD Černelavci. Društvena predstavitev omenja tudi knjigo Antuna Novaka, izdano ob devetdesetletnici društva leta 2015. Za ogled zgodovinske zbirke je smiseln predhoden dogovor z društvom; gasilski prostori so hkrati namenjeni operativnemu delu.
Pevski zbor, ljudski godci in Sonček
Kulturno-turistično društvo v svoji predstavitvi našteva Mešani pevski zbor Černelavci, Ljudske godce Černelavci, otroško skupino Sonček in turistično sekcijo. Glasbene in druge dejavnosti povezujejo prostovoljce različnih generacij. Društvo pripravlja kulturne ter turistične prireditve in sodeluje pri dogodkih drugih organizacij.
Med njegovimi nalogami so ohranjanje ljudskih običajev, skrb za naravno in kulturno dediščino ter sodelovanje z društvi v Sloveniji in tujini. Za obiskovalca so krajevne objave dogodkov dober način, da poleg stavb spozna tudi petje, glasbo in dejavnosti domačinov.
Viri: Kulturno-turistično društvo Černelavci — sekcije in dejavnosti ↗
Phuro kher: romska materialna in duhovna dediščina
Ime Phuro kher pomeni Stara hiša. Muzejska galerija predstavlja zbirko družine Štefana Baranje, povezano z izročilom družine Podbregar iz Černelavcev. Jožef Podbregar je desetletja obnavljal stare predmete, ki so postali del ohranjanja romske dediščine.
Zbirka je urejena v pet področij: obrt in poklici, romska kultura, bivalna kultura, religija ter fotografsko gradivo. V predstavitvi sta posebej omenjena starodobni avtomobil Ford in motorno kolo JLO, ob muzejskih prostorih pa tudi prikaz kovaštva. Društvo z istim imenom si prizadeva za ohranjanje jezika in kulture ter vključevanje Romov v javno življenje. Za obisk zbirke se vnaprej pozanimajte pri izvajalcu.