Veščica: vaški zvonik, obrt in športna zgodovina
Veščica pri Murski Soboti je prekmurska vas z zgodovino obrti, gasilstva, verskih skupnosti in športnega življenja. Med njenimi prepoznavnimi stavbami je vaški zvonik iz leta 1898.
Veščica in stare oblike njenega imena
Veščica je naselje v Mestni občini Murska Sobota. Muzejska predstavitev Franca Kuzmiča jo umešča približno tri kilometre od Murske Sobote in navaja nadmorsko višino 193 metrov. Prebivalci se imenujejo Veščičarji. Občinska predstavitev iz aprila 2021 za leto 2020 navaja 405 prebivalcev; gre za datiran podatek, ki opisuje velikost vasi v tistem času.
Najstarejšo znano omembo muzejski opis postavlja v leto 1365, ko sta zapisani obliki Kyusuezciche in Nogwezciche. Za leto 1366 navaja Wezchycha, za leto 1499 pa Weznycze. Razlago imena povezuje predvsem z besedami vas, ves oziroma vesnica. Omenja tudi drugačno domnevo o močvirnih predelih, vendar je ne predstavlja kot dokončno dokazano. Krajevno ime je tako ohranjeno v več zgodovinskih zapisih.
Viri: Mestna občina Murska Sobota: Veščica, 28. april 2021 ↗ · Pomurski muzej, Franc Kuzmič: Veščica – podoba vasi skozi stoletja ↗
Vaški zvonik in njegova druga raba
Vaščani, med katerimi so tedaj prevladovali evangeličani, so leta 1898 zgradili zvonik in ob njem še dva prostora. Zvonova so nabavili leta 1900. Manjši je imel napis z letnico in podobo reformatorja Martina Lutra. Večjega, ki je tehtal približno 200 kilogramov, je vojska leta 1916 odpeljala. Evangeličani so leta 1923 nabavili nov zvon, težak 178 kilogramov, in ga prvega maja posvetili.
Zvonik ni imel le verske vloge. V njem je bila tudi sanitetna vaška soba za ponesrečence. Leta 1932 so jo z vmesno steno in dvojnimi vrati razdelili na dva prostora: v enem je bila ročna gasilska brizgalna, v drugem mrtvaški voz. Muzejski opis omenja obnovi stavbe leta 1931 in 1976.
Viri: Pomurski muzej, Franc Kuzmič: Veščica – podoba vasi skozi stoletja ↗
Prostovoljno delo za gasilski dom
Prostovoljno gasilsko društvo v Veščici je bilo ustanovljeno 11. januarja 1931 in je ob ustanovitvi štelo 25 članov. Prvi načelnik je bil Aleksander Perkič. Organizirana skrb za požarno varnost je bila starejša od društva: ob zvoniku so namenili prostor za orodišče, leta 1910 pa so nabavili ročno brizgalno. Vaščani so se pred ustanovitvijo društva tudi učili osnov gasilstva.
Za nov gasilski dom so se odločili leta 1953, gradnjo pa začeli naslednje leto. Vaščani so izdelali približno 80.000 kosov opeke ter prispevali prostovoljno delo in denar. V zbiranje sredstev so vključili tudi druge vasi. Prevzem doma je bil leta 1962, fasado so dokončali leta 1965. Muzejski pregled nato omenja motorne brizgalne, sirene in gasilska vozila kot postopne pridobitve društva.
Viri: Pomurski muzej, Franc Kuzmič: Veščica – podoba vasi skozi stoletja ↗
Obrtniška in verska zgodovina
Občinska predstavitev povzema Kuzmičev popis obrtnikov. Za leto 1910 našteva štiri čevljarje, kovača in zidarja. V popisu iz leta 1927 so med drugim podkovač, mesar, sodar, mizar, šivilje in parni strojarji. Po drugi svetovni vojni je bilo obrtnikov manj, še naprej pa so delovali čevljarji in različni mojstri za izdelavo, popravila ter gradbena dela.
Posebno poglavje krajevne zgodovine so binkoštniki. Leta 1933 sta v Veščico prišla zakonca Mihok. Večerna bogoslužna srečanja sta začela v kuhinji družine Novak, kjer sta sprva bivala. Občinski opis ta srečanja povezuje z začetki binkoštnega občestva v Sloveniji. Za obdobje 1946–1961 navaja Veščico kot sedež binkoštne cerkve za takratno Jugoslavijo.
Viri: Mestna občina Murska Sobota: Veščica, 28. april 2021 ↗
Nogomet, šah in motociklizem
Kuzmičev muzejski pregled med športnimi dejavnostmi našteva nogomet, atletiko, judo in mali nogomet. Po drugi svetovni vojni je nastalo Telovadno društvo Černelavci; po navedenem pričevanju starejših športnikov je velik del njegovega dejanskega delovanja potekal v Veščici. Poznejše društvo Ledava je imelo več dejavnih klubov. Nogometaši so leta 1949 postali prvaki severovzhodne Slovenije.
Šahovski klub je deloval v letih 1952–1960 in je bil znan po brzoturnirjih. V cestnih hitrostnih motociklističnih dirkah je med letoma 1968 in 1977 izstopal Karlo Šoš. Tekmoval je z motorji s prostornino 50, 125 in 250 kubičnih centimetrov ter postal državni prvak Jugoslavije. To so posamezni dosežki, ki jih zgodovinski pregled povezuje s športnim življenjem vasi.
Viri: Pomurski muzej, Franc Kuzmič: Veščica – podoba vasi skozi stoletja ↗