Češnjice pri Moravčah: Čvajeva domačija, graščina in ledina Dunaj
Češnjice in poimenovanja okoliških zaselkov
Češnjice pri Moravčah so naselje v občini Moravče. Domoznanski prispevek Bogomila Brvarja na portalu Kamra povezuje krajevno ime s češnjevimi drevesi, katerih sadeže so uporabljali prebivalci. V starejših dokumentih prepoznava tudi razlikovanje med Spodnjimi in Zgornjimi Češnjicami.
Prispevek po Stražarju razlaga še poimenovanja zaselkov v okolici. Njive povezuje z obdelano zemljo, Rigelj z obliko reliefa in Klen z obliko zemljišča. Požarnico razlaga z ognjem ob krčenju gozda ali z nenamernim požarom. Ime Planina povezuje s pašo, Podbrdo in Hribce pa z reliefom. Pri Grmačah omenja domnevno povezavo s kresiščem, Groblje pa z nasipinami ali zloženim kamenjem.
Za leto 1470 Brvar beleži zapis Oberen Kherstetten, za leto 1472 pa med drugim Niderkerstetten. To sta konkretni zgodovinski obliki imena Zgornjih oziroma Spodnjih Češnjic.
Viri: Kamra, Bogomil Brvar: Češnjice pri Moravčah, krajevna imena ↗
Čvajeva domačija na hribu nad vasjo
Domačija Češnjice pri Moravčah 22 stoji na hribu južno nad vasjo. Imenovana je Pri Čvajk oziroma Čvajeva hiša, register pa jo datira na prehod iz osemnajstega v devetnajsto stoletje. Gre za stegnjeno kmečko domačijo, katere osnovna konstrukcija je lesena.
Ometani stanovanjski del ima podkleteno vežo ter kuhinjo, hišo in kamro. Gospodarski del je vrhhleven. Poslopje prekriva dvokapna streha s kritino iz cementnega špičaka. Ob njem je lesen kozolec na psa z dvema paroma oken. Popis tako opisuje tako bivalne prostore kot gospodarski del in ločeno stavbo kozolca.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Češnjice pri Moravčah, pet celotnih poimenskih enot ↗
Lokacija nekdanje graščine Liechteneck
Na razgledni vzpetini v jugovzhodnem delu Češnjic, na južni strani Moravške doline, je stala graščina Češnjice oziroma Liechteneck. Register njen nastanek domnevno umešča v šestnajsto stoletje in navaja, da je bila leta 1943 požgana.
Brvarjev domoznanski prispevek na Kamri graščino povezuje z Janezom Gallom z Rožeka. Po tem prispevku je grad pozidal leta 1550; za ta podatek Brvar navaja Lavričevo razpravo.
Registrski opis zasnovo pojasnjuje s katastrskim prikazom iz leta 1826: dve stavbi sta z zidom povezani obdajali osrednje dvorišče. Jugozahodno od graščinske stavbe je bila parkovna površina. Kot ohranjene sestavine lokacije registrski opis navaja hlev in dva topola. Na tem mestu torej opisuje lokacijo nekdanje graščine, ne ohranjene grajske palače.
Höfler v historičnem cerkvenem pregledu posebej našteva kapelo v gradu Češnjice pri Moravčah, zapisanem tudi kot Liechtenegg. Ob njej navaja historični popis iz leta 1753 in po požigu med vojno tudi povojno porušitev gradu.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Češnjice pri Moravčah, pet celotnih poimenskih enot ↗ · Kamra, Bogomil Brvar: Češnjice pri Moravčah, krajevna imena ↗ · Janez Höfler: Historična topografija predjožefinskih župnij na Kranjskem, fizična stran 93, tiskana 91, grajska kapela v Češnjicah ↗
Žlindra in spomin na srednjeveške fužine
V stranski dolini zahodno od Češnjic leži ledina Dunaj z evidentiranim arheološkim najdiščem. Register kraj obravnava kot lokacijo srednjeveškega fužinarstva in železarstva. Za takšno opredelitev navaja številne najdbe žlindre, ledinsko ime in ljudsko izročilo, ki je ohranilo spomin na nekdanjo dejavnost.
Najdišče je v registru povezano s talilnico in fužino ter datirano v srednji vek. Opis ne določa posameznega leta začetka obratovanja; povezava z železarstvom temelji na navedenih najdbah in ohranjenem krajevnem izročilu.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Češnjice pri Moravčah, pet celotnih poimenskih enot ↗
Pangretova kapelica ob cesti proti Moravčam
Pangretova kapelica stoji na severovzhodu naselja, ob vzhodni strani ceste proti Moravčam, nedaleč od hiše Češnjice pri Moravčah 14. Zidana stavbica ima pravokoten tloris in je zaprtega tipa. Njena zalomljena dvokapna streha je prekrita s pločevino.
V polkrožni niši v notranjosti je lesen kip Marije pomočnice kristjanov, ki ga register opredeljuje kot ljudsko delo. Nišo zapirajo kovana vrata. Na zunanjih stenah so preslikane poslikave. Registrska datacija osnovo kapelice umešča na prelom devetnajstega in dvajsetega stoletja.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Češnjice pri Moravčah, pet celotnih poimenskih enot ↗
Spominsko znamenje štirim aktivistom
V gozdu južno od vasi, jugozahodno od hiše Češnjice pri Moravčah 27, stoji preprost spomenik s ploščo. Posvečen je Stanetu Cerarju, Gvidu Cerarju, Mihu Pirnatu in neznanemu borcu. Register navaja, da so bili na tem kraju ustreljeni 21. aprila 1945.
Znamenje je leta 1947 postavila ZZB NOB Moravče. Registrski opis zato razlikuje datum dogodka od poznejše postavitve spomenika. Kot memorialna dediščina je evidentiran tudi kraj zgodovinskega dogodka v gozdu nad vasjo.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Češnjice pri Moravčah, pet celotnih poimenskih enot ↗
Vaški vodovod in datirane nove ureditve
Občinska objava z dne 16. januarja 2026 Češnjice predstavlja kot vas, ki je vaški vodovod dobila že na začetku dvajsetega stoletja. Omenja tudi tamkajšnje delovanje akademskega kiparja Tineta Kosa.
Pri novejši infrastrukturi občina navaja solarno ulično razsvetljavo in širokopasovno optično omrežje. Na dan objave je zapisala, da se končuje gradnja kanalizacijskega omrežja skupaj z novo prometno infrastrukturo. To je časovno opredeljena informacija o stanju del januarja 2026, ne poznejša potrditev njihovega zaključka.
Viri: Občina Moravče: krajevna objava o Češnjicah, 16. januar 2026 ↗