Vrhpolje pri Moravčah: cerkvena dediščina in Lovro Požar
Vrhpolje pri Moravčah zaznamuje cerkev svetih apostolov Petra in Pavla. Župnijska predstavitev podrobno opisuje njeno spreminjanje, občinsko glasilo pa razkriva povezavo kraja s pedagogom Lovrom Požarjem.
Starejša cerkev in romanja
Župnijska predstavitev navaja prvo omembo cerkve na Vrhpolju leta 1526. Tedaj je za vojno s Turki prispevala sedem renskih goldinarjev in trideset krajcarjev, ostal pa ji je bakren kelih. Opis cerkev umešča na nadmorsko višino 375 metrov in pojasnjuje, da je ozemlje poznejše župnije nekoč pripadalo moravški župniji.
Starejša cerkev je bila manjša in je stala pravokotno na sedanjo. Imela je en oltar na mestu sedanjega stranskega oltarja Matere Božje. Vhod pod zvonikom so ob prezidavi zazidali ter na njegovem mestu postavili oltar svetega Blaža. Od leta 1734 so potekala romanja v osmini godu svetega Frančiška Ksaverija; nanje po opisu spominja kapela ob zvoniku.
Viri: Župnija Vrhpolje: župnijska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla ↗
Baročna prezidava in ekspozitura
Župnijski opis sedanjo stavbo označi za baročno. Zahodnemu delu so dodali glavni vhod in pevski kor na dveh kamnitih stebrih, vzhodnemu pa prezbiterij. Na oboku je letnica 1765, ki jo predstavitev povezuje s prezidavo in morda s freskami. Stavbno datacijo opis okvirno postavlja v sredino 18. stoletja; v različnih delih navaja približno leti 1750 in 1760.
Po ugotovitvi Jožeta Markiča, povzeti na župnijski strani, je bila cerkev blagoslovljena pred letom 1777. Ekspozitura je postala 30. aprila 1780. Opis povzema tudi vizitacijo škofa Wolfa z dne 9. julija 1829: po požaru so cerkev obnovili in jo pokrili z opeko, tedaj pa še ni bila posvečena. Škof je Vrhpoljcem obljubil duhovnika.
Viri: Župnija Vrhpolje: župnijska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla ↗
Glavni oltar, slikarstvo in krstilnica
Glavni oltar svetih Petra in Pavla župnija datira v leto 1778. Povzema atribucijo Sergeja Vrišerja štajerskim rezbarjem iz kroga Vida Koeningerja in Jožefa Holzingerja. Oljno podobo obeh apostolov pripisuje Antonu Cebeju. Na levi strani oltarja sta kipa svetih Miklavža in Lucije, na desni svetih Urha in Barbare, v zgornjem delu pa Devica Marija.
Izidor Mole je leta 1964 za glavni oltar naslikal svetega Frančiška Ksaverija s Sveto Trojico. Med obnovami župnijski opis posebej izpostavi delo Hinka Podkrižnika leta 1968: odstranil je šest barvnih plasti in odkril prvotno marmoracijo. Stranski Marijin oltar pripisuje Andreju Rovšku, verjetno iz leta 1893, ter omenja kipa svetih Marjete in Katarine.
Krstilnico je leta 1963 preuredil ekspozit Vinko Čampa po načrtu Ivana Pengova; kamnoseško delo je opravil Kunaver. V njej so kipi svetih Blaža, Florjana in Roka. Na prižnici je angel s trobento iz prve polovice 19. stoletja. Križev pot je delo Jožefa Egartnerja, orgle iz leta 1905 pa so predstavljene kot 105. delo Ivana Milavca.
Viri: Župnija Vrhpolje: župnijska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla ↗
Zvonik po potresu
Zvonik je poškodoval potres leta 1895, zato so ga odstranili. Nov zvonik so zgradili leta 1898; delo je prevzel Franc Tavčar iz Loke pri Mengšu. Opis ga označi za masivnega in piramidastega. Zakristija je iz leta 1891. Med zvonovi sta dva jeklena iz leta 1922, izdelana na Jesenicah, in bronasti zvon iz leta 1967 z navedbo Rijeke.
Viri: Župnija Vrhpolje: župnijska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla ↗
Lovro Požar in rojstna domačija
Bogomil Brvar je v občinskem glasilu Novice iz Moravške doline februarja in marca 2021 predstavil pedagoga in pisatelja Lovra Požarja (1855–1946). Prispevek poimensko naveže njegovo rojstno domačijo na Vrhpolje. Požar je študiral filozofijo, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu ter leta 1881 zaključil disertacijo Razvoj pesniškega slovstva pri Slovencih. Brvar izpostavi njeno slovensko besedilo.
Prispevek opisuje Požarjevo vodenje ljubljanske mestne dekliške šole in pozneje prve državne gimnazije. Med njegovimi deli navede latinski vadnici za tretji in četrti gimnazijski razred, izdani leta 1896 in 1900. V zbranem družinskem spominu Jožice Cerar so omenjene tudi dobrote z vrhpoljske domačije, ki so mu jih svojci pošiljali med drugo svetovno vojno.
Viri: Bogomil Brvar: Dr. Lovro Požar, Novice iz Moravške doline 2/2021, fizične in tiskane strani 44–46 ↗