Črešnjevec pri Semiču: vaška voda, žitni stroji in Topolovec
Črešnjevec pri Semiču je belokranjska vas ob cesti Semič–Krvavčji Vrh–Metlika. V njenem središču je vrtača z nekdanjimi vaškimi vodnimi viri, na domačiji Šrajf pa se srečata zgodovina pridelovanja žita in spomin na vojno bolnišnico Topolovec.
Vrtača, iz katere je vas dobivala vodo
Pred uvedbo vodnjakov so se prebivalci oskrbovali iz treh studencev v osrednji vaški vrtači. Uporabljali so jih približno do leta 1900, vodni viri pa so bili obnovljeni leta 2012. Kotanja je bila pomemben skupni prostor naselja. Ime Črešnjevec občinska predstavitev povezuje z nekdaj uspešnimi češnjami.
Staro kmečko okolje dopolnjuje domačija pri hišni številki 21 na južnem delu vasi. Njena hiša nosi letnico 1825, lesena kašča pa 1798. Kašča je bila poseben prostor za spravilo pridelka; ob stanovanjskem delu stoji tudi gospodarsko poslopje. Hiša je delno podkletena, gospodarski del pa vključuje hlev in skedenj.
Viri: Občina Semič: Črešnjevec ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Črešnjevec pri Semiču ↗
Vas kot evakuacijska bolnišnica
Med septembrom 1944 in aprilom 1945 je tu delovala bolnišnica Topolovec. Pri oskrbi ranjencev je sodelovala celotna vas. Težje ranjene so pripravljali na prevoz do partizanskih letališč pri Otoku in Krasincu, od koder so jih evakuirali v zavezniške bolnišnice v Italiji. Črešnjevec je bil tako člen povezave med bojišči in nadaljnjim zdravljenjem čez Jadran.
Na to vlogo spominja kamnit spomenik ob vaškem križišču, postavljen leta 1954. Ovalni steber s ploščo zaznamuje evakuacijsko bolnišnico, muzejska zbirka Topolovec pa je vključena tudi v predstavitev domačije Šrajf.
Viri: Občina Semič: Črešnjevec ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Črešnjevec pri Semiču ↗ · Občina Semič: domačija Šrajf ↗
Kaj ponuja domačija Šrajf
Na naslovu Črešnjevec 21b so pod s slamo kritim kozolcem toplarjem razstavljene naprave za pridelovanje žita. Organiziranim skupinam po predhodnem naročilu prikažejo mlatenje z geplom, napravo, ki jo poganja konjska vprega. Predstavitev zato povezuje ohranjene stroje z razlago nekdanjega dela.
Na domačiji pečejo kruh, pogače in potice, s poudarkom na ajdovi potici, ter imajo certifikat za belokranjsko pogačo. Za dogovor o skupinskem prikazu ali obisku zbirke je kontakt Sonja Škof na številki 040 691 612. Prikaz mlatenja je ponudba po naročilu. Na domačiji pripravljajo tudi delavnice in tečaje ter sprejemajo organizirane skupine.
Viri: Občina Semič: domačija Šrajf ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Črešnjevec pri Semiču ↗